Neverjetno: obstaja jezik, ki ga brez učenja razumejo vsi Slovani (poslušajte, kako zveni)

Ruska blogerka in pevka Tatjana Injušina je na TikToku pritegnila veliko pozornost z videoposnetkom, v katerem sledilce nagovarja v tako imenovanem medslovanskem jeziku, ki naj bi ga brez učenja razumeli prebivalci vseh slovanskih držav. Posnetek, ki so ga sodeč po komentarjih dejansko razumeli mnogi uporabniki iz različnih držav, si je ogledalo že več kot 6,4 milijona uporabnikov TikToka, veliko pozornosti pa je požel tudi na Instagramu in drugih družbenih omrežjih.

@tanya_inyshina razumějemo vam čto ja govory? 🇧🇬🇲🇰🇧🇾🇷🇺🇲🇪🇷🇸🇧🇦🇭🇷🇸🇮🇨🇿🇸🇰🇺🇦🇵🇱 #interslaviclanguage #межславянский мой образ на видео от бренда @deelwear ♬ оригинальный звук - Tatyna Inyshina

Jezik Slovencem dejansko razumljiv

"Kako ste? Dobrodošli na mojem blogu. V tem videu bom govorila o medslovanskem jeziku, jeziku, ki ga brez učenja razumejo vsi Slovani," je v medslovanskem jeziku povedala Injušina, mi pa smo njene besede neposredno prevedli v slovenščino, kar nakazuje, da je jezik Slovencem dejansko razumljiv. Čeprav morda vsi ne razumemo čisto vseh besed, je iz povedanega vsekakor mogoče dojeti bistvo.

"Medslovanski jezik vam lahko pomaga pri komunikaciji z ljudmi iz drugih držav. Če na primer živim v Črni gori in ne znam niti srbsko niti črnogorsko, lahko z ljudmi komuniciram v medslovanskem jeziku," je v tem jeziku med drugim povedala ruska blogerka. K videoposnetku je dodala tudi zastave držav, v katerih naj bi ta jezik razumeli brez težav. To so: Poljska, Ukrajina, Češka, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Rusija, Belorusija, Severna Makedonija in Bolgarija.

Vsi slovanski jeziki med seboj bližnje sorodni

Medslovanski jezik je sicer umetno ustvarjen jezik, ki so ga razvili jezikoslovci iz različnih držav in je sodeč po zapisu na Wikipediji namenjen medsebojnemu sporazumevanju in prijateljstvu pripadnikov različnih slovanskih narodov. Začelo se je leta 2006 s projektom "slovianski", ki ga je vodil nizozemski prevajalec Jan van Steenbergen. S projektom so želeli ustvariti nevtralni slovanski jezik, ki bi ga Slovani razumeli brez kakršnegakoli učenja.

Vzpostavitev skupnega slovanskega jezika je sicer mogoča, ker so si v si jeziki iz te jezikovne skupine med seboj bližnje sorodni. Če obvladamo en slovanski jezik, je to običajno dovolj, da približno razumemo besedila v drugih slovanskih jezikih, je dodatno pojasnjeno na omenjeni spletni enciklopediji.

Van Steenbergnov projekt se je nato leta 2011 združil s projektom "novoslovanščina" - vseslovanskim jezikom češkega profesorja Vojtěcha Merunke - in se preimenoval v medslovanščino. 

Prvi slovanski knjižni jezik že v 9. stoletju

Tovrstnih poskusov je bilo sicer skozi zgodovino že kar nekaj. Že v 9. stoletju sta Ciril in Metod ustvarila prvi slovanski knjižni jezik, danes znan kot stara cerkvena slovanščina, z namenom, da bi se cerkveni obredi pri Slovanih z območja Velikomoravskega in Panonije izvajali v slovanskem jeziku. Na podlagi grške abecede sta razvila tudi pisavo, ki jo danes poznamo kot cirilico .Njuno delovanje je bilo za slovanske narode prelomno.

Svojo različico umetnega slovanskega jezika, znano kot slovio, je leta 1999 vzpostavil tudi slovaško-švicarski ljubiteljski jezikoslovec Mark Hučko. Slovio črpa iz najbolj pogostih skupnih slovanskih besed, po besedah Hučka pa naj bi ga brez učenja razumelo več kot 400 milijonov ljudi. Vendar pa se je ta različica jezika zaradi različnosti manjšega dela besed znašla pred večjo težavo.

Medslovanščina je v primerjavi s sloviom bolj realističen in celo naturalističen jezik, ki ne vsebuje izmišljenih elementov. Medslovanska slovnica temelji na stari cerkveni slovanščini, besednjak pa je sestavljen iz današnjih slovanskih jezikov. Medslovanski slovar vsebuje prek 37.000 besed, je še zapisano na najbolj priljubljeni spletni enciklopediji.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere