Nazadnje je izginilo 95 odstotkov vseh vrst. Kdaj nas čaka ponovno množično izumrtje?

Povezava med povprečno temperaturo zemeljskega površja in izgubo biodiverzitete je že dolgo dokazana. Zadnja serija vročinskih valov po vsem svetu je posledica podnebnih sprememb, ki jih je človeška aktivnost v zadnjem stoletju močno pospešila.

Nihanje temperatur sicer ni nič nenavadnega. Naš planet prehaja skozi cikle od ekstremne vročine do skrajnega mraza in nazaj. A obdobja v preteklosti, ko je podnebje zanihalo od mraza do hude vročine, so bila tudi obdobja, ko je v kratkem času izginilo veliko število vrst. Ta obdobja so znana kot množična izumrtja.

Največje množično izumrtje se je zgodilo pred 250 milijoni let.

V zadnjih 540 milijonih let je bila Zemlja priča že petim takšnim dogodkom. V tistem pred 250 milijoni let je izginilo kar 95 odstotkov vseh vrst na planetu. Glede na to, da ljudje delamo vse, da bi čim prej sprožili šesto množično izumiranje, nas seveda zanima, kako dobro nam gre.

Odgovor ima japonski klimatolog Kunio Kaiho. Izračunal je, da bi morali, če želimo uničiti praktično vse, kar leze in gre, Zemljo segreti za 9 ˚C. Z današnjim tempom bomo to dosegli leta 2500.

Prejšnja velika izumrtja so se dogajala kmalu po padcu velikih asteroidov ali ob izjemno močni ognjeniški aktivnosti. Oboje je povzročilo segrevanje planeta in Kaiho je med tem in izginjanjem vrst ugotovil praktično linearno povezavo. Z drugimi besedami, večji kot je dvig temperature, več vrst gre po gobe.

Tudi na hladni strani se nekatere vrste ne morejo dovolj hitro prilagoditi, a tam je razlika manjša. Največ vrst izgine, ko temperature padejo za približno 7˚C. Kaihov izračun 9 stopinj, ki bi bile potrebne za množično izumiranje, močno presegajo prejšnje ocene znanstvenikov, ki menijo, da bi se to zgodilo že ob 5,2˚C višjih temperaturah.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Polar Bear (@polar_bear___ins)

Slaba novice je, da se bo ob trenutnih trendih Zemlja že do konca stoletja ogrela za 4,4˚C, in ni še jasno, kako učinkoviti bodo trenutni napori za omejitev izpustov toplogrednih plinov. A čeprav Kaiho meni, da bomo skupaj z drugimi vrstami po najslabšem scenariju ogroženi šele leta 2500, to vseeno ne pomeni, da imamo kaj več časa za ukrepanje.

"Predvidevanje obsega prihajajočega antropogenega izumrtja zgolj na podlagi površinskih temperatur je težko, saj so razlogi zanj drugačni od tistih za izumiranje v geološkem času," pojasnjuje Kahio. Človeška vrsta je namreč vse zelo pospešila. Če se je največje množično izumiranje dogajalo kar 60.000 let, danes kaže, da bomo enak scenarij videli v nekaj stoletjih.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by NextClima (@nextclima)

Čeprav se morda ozračje ne bi segrelo tako zelo, bi se to vseeno zgodilo prehitro za večino vrst, ki se ne bi mogle pravočasno prilagoditi spremembam.

Novo na Metroplay: Duo Arbadakarba o novi avtorski pesmi, vsestranskem ustvarjanju in trenutkih z družino