Satelite smo začeli v orbito pošiljati v 60. letih 20. stoletja. A ob veselju, da jih zmoremo poslati gor, nismo pomislili na to, kako jih bomo dobili nazaj dol.
Tveganje, da bi nenadzorovan padec rakete v naslednjem desetletju ubil enega ali več ljudi, je 10-odstotno, so izračunali raziskovalci na Univerzi British Columbia v Kanadi.
View this post on Instagram
Deli raket, satelitov in celo vesoljske postaje so v zadnjih desetletjih po odsluženi življenjski dobi večkrat padli na Zemljo. Do danes sicer vesoljski odpadki še niso zahtevali človeških žrtev, ena oseba pa je bila poškodovana.
Zgodilo se je leta 1997, ko je Lottie Williams med sprehodom po parku zadel kos odslužene vesoljske opreme.
Danes okrog Zemlje kroži precej več kovine kot v preteklosti in vse kaže, da se bo trend le še pospeševal. Zato vprašanje nevarnosti padajočih delov ni odveč.
V analizo so zato vključili vse rakete in satellite, ki so trenutno nad nami, dodali so še predvideno število tistih, ki jih bomo v orbito poslali v naslednjih desetih letih. Ugotavljali so tudi, kaj se ob vstopu v atmosfero navadno zgodi z deli vesoljskih plovil in kje najraje pristanejo.
View this post on Instagram
Kot pričakovano jih večina čofne v enega od oceanov, saj ti pokrivajo dobrih 70 odstotkov planeta. A z večanjem števila plovil rastejo tudi možnosti, da bo kakšen od njih padel na urbano območje. Najbolj ogroženi so prebivalci Indonezije, Mehike in Nigerije.
Raziskovalci dodajajo, da so vse vesoljske agencije izrabljene rakete sposobne nadzorovano vrniti domov, a se za to možnost ne odločajo zaradi visokih stroškov.
https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/foto-slovenski-satelit-poletel-v-vesolje/
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del