V obdobju poplave informacij je potrebne vedno več kritične medijske pismenosti, da ločimo prave od napačnih ali celo lažnih informacij. Kaj so o tem povedali evropska poslanka, ustanoviteljica časopisa Časoris in odgovorni urednik Večera?
V obdobju poplave informacij je potrebne vedno več kritične medijske pismenosti, da ločimo prave od napačnih ali celo lažnih informacij, so ugotavljali udeleženci razprave Zavoda PIP na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor. Za njeno krepitev si sicer že nekaj časa prizadeva tudi Evropska unija.
Da se Evropska unija zelo zavzema za krepitev medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, je povedala evropska poslanka Irena Joveva, a dodala, da lahko v praksi naredi le toliko, kot je v njeni pristojnosti.
Opozarja na pomen in namen medijske pismenosti, o čemer debate v Evropskem parlamentu tečejo že vse od leta 2008, še posebej pa zaradi razvoja tehnologije in povečane uporabe družbenih omrežij v zadnjih letih, saj se z njimi povečuje tudi obseg dezinformacij in lažnih novic. Zdi se ji pomembno, da bi bila medijska izobraževanja že del osnovnošolskih učnih procesov.
V zadnjih dveh letih je bilo po njeni oceni narejenega veliko v to smer, najpomembnejše pa je ustanavljanje evropskega izobraževalnega programa in akcijskega načrta za digitalno izobraževanje.
"Medijska pismenost je nujna veščina, ki jo mora osvojiti vsak posameznik, saj to omogoča kritično presojo in ocenjevanje pridobljenih informacij ter razlikovanja med tem, kaj je res in kaj ne," je dejala Joveva.
Po besedah ustanoviteljice otroškega spletnega časopisa Časoris Sonje Merljak Zdovc je medijsko pismena oseba tista, ki razmišlja kritično.
Nič ne pomaga, če poznamo vse načine prepoznavanja propagande, manipulacije, zavajanja in lažnih novic, če pred tem najprej ne pomislimo na to, da obstaja možnost, da je pri kakšni od informacij, na katere naletimo, kaj narobe, je dejala Merljak Zdovc.
To se ponavadi vprašamo, če je novica preveč lepa in pozitivna. Je pa seveda pomembno, da se to znamo vprašati tudi, kadar je novica zelo negativna. Tudi takrat je lahko zavajajoča in lažna," je opozorila Merljak Zdovčeva. Po njenih besedah so prav tiste novice, ki vplivajo na naša čustva in prepričanja in se poigravajo z našim znanjem, pa tudi s predsodki, lahko najbolj učinkovite.
Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik pa je poudaril, da je osnovna valuta vsakega medija zaupanje in verodostojnost, kar ljudem zagotavlja, da bo tisto, kar preberejo, slišijo ali vidijo, stalo tudi čez nekaj mesecev.
Ob tem je spomnil, da je tekma novinarstva s časom, torej biti prvi in ekskluziven ter informacijo do javnosti spraviti čim hitreje in tudi čim bolj udarno, nekaj, kar je del novinarskega posla že dolgo časa, a so marsikdaj v tej tekmi žrtvovani novinarski in uredniški standardi.
"Ko medij začne izgubljati verodostojnost, ko ga najdejo na laži ali pa je novico za ceno čim hitrejše objave popačil, zmanipuliral ali slabo preveril, lahko na dolgi rok izgubi vsaj tistega najbolj kritičnega bralca, poslušalca ali gledalca," je dejal Stepišnik.
V tej tekmi so mediji po njegovem mnenju izgubili veliko verodostojnosti, zato ga skrbi, da jih je tudi v Sloveniji veliko v tej globalni tekmi podleglo.