Strokovnjaki opozarjajo: svet ni pripravljen na morebitno novo pandemijo

Potem ko so se letos po treh letih končali kriza, trpljenje in izgube zaradi covida-19, se mora svet ustrezno pripraviti na prihodnje pandemije, je v video poslanici ob koncu leta opozoril generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. Države je pozval k sklenitvi ustreznega sporazuma v letu 2024.

Da svet še ni pripravljen na morebitno novo pandemijo in da je na tem področju treba storiti več, pa je v torek opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

"Odreči se moramo moralni in zdravstveni katastrofi bogatih držav, ki kopičijo in nadzorujejo zaloge zdravil in medicinske opreme za pandemijo, in vsem zagotoviti dostop do diagnostike, zdravljenja in cepiv," je dejal pred svetovnim dnevom pripravljenosti na epidemije.

Prvi svetovni sporazum o pandemijah

Tedros pa je izpostavil, da čeprav je letošnje leto s koncem pandemije covida-19 pomenilo prelomnico v boju proti velikim zdravstvenim izzivom, je prineslo tudi veliko trpljenja, ki bi se mu lahko izognili. Države je pozval k sklenitvi sporazuma, s katerim bi odpravili vrzeli v pripravljenosti na morebitne prihodnje pandemije.

V okviru WHO se namreč države pogajajo o prvem svetovnem sporazumu o pandemijah, katerega namen je boljša priprava na bodoče pandemije. Sporazum naj bi sprejeli v letu 2024 med skupščino WHO, ki bo potekala od 27. maja do 1. junija. V veljavo bi stopil ob ratifikaciji v določnem številu držav, veljal pa bi samo v državah, ki bi ga ratificirale.

Predlog sporazuma, ki med drugim ureja, kako hitro je treba deliti informacije o novih povzročiteljih bolezni, kdo in kje proizvaja cepiva in zdravila ter kako se distribuirajo, je sicer pri več vprašanjih sporen. Bogate države so kritične, ker bi morale objaviti podrobnosti o financiranju raziskav, farmacevtska podjetja pa bi morala biti transparentna glede cen zdravil. Predvideva tudi, da bi se proizvajalci v primeru nove pandemije odpovedali pravicam do intelektualne lastnine zdravil, del proizvodnje pa predali v distribucijo WHO.

Po desetih mesecih je WHO sicer maja letos tako kot za covid-19 tudi za opičje koze razglasil, da ne predstavljajo več grožnje globalnemu javnemu zdravju. Organizacija je letos tudi odobrila nova cepiva za malarijo, mrzlico denga in meningitis, je še dejal Tedros. Spomnil je še, da so bili Azerbajdžan, Belize in Tadžikistan razglašeni za države brez malarije ter da so na nedavni letni konferenci ZN o podnebju COP28 izpostavili vpliv podnebnih sprememb na zdravje. Pozval je še k okrepitvi humanitarnih prizadevanj za območje Gaze.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice