Koronavirusne številke letijo v nebo - kaj nas čaka jeseni?

V prvem delu epidemije so mnoge bogate države hitro obrnile ploščo. Od težkih odločitev, kdo je najprej upravičen do cepiva, so kmalu prišle do enako težkih odločitev, kdo ga mora prejeti. A ideje o obveznem cepljenju so se izkazale za dvorezen meč.

Februarja letos je bilo po podatkih Statiste cepljenje obvezno:

• za vse odrasle v Vatikanu, Avstriji, Tadžikistanu, Turkmenistanu, Mikroneziji in Indoneziji;
• za odrasle nad določeno starostjo v Italiji, Grčiji in Maleziji; 
• v Ekvadorju in Kostariki tudi za otroke nad 12 letom starosti.

Poletje je prineslo umik večine omejitev in obvez, a ker številke rastejo in prihaja jesen, se lahko vsaj poskusimo kaj naučiti iz preteklih izkušenj. Nekaj povzetkov je strnila dr. Michelle M. Mello s pravne fakultete Univerze v Stanfordu.

Obvezno cepljenje nikjer ni bilo sprejeto z odprtimi rokami

Avstrijski predlog je sprožil množične proteste zaradi kršenja osebne svobode. Nekateri menijo, da obveznost cepljenja ne bo učinkovita pri preprečevanju širjenja bolezni, saj se ji bodo mnogi poskušali izogniti, poleg tega bi obveznost lahko načela podporo drugim ukrepom za preprečevanje virusa, na primer nošenju mask.

Pri tem je treba omeniti, da niso le vlade tiste, ki lahko in tudi so vpeljale obvezno cepljenje, za to se lahko in se ponekod tudi so odločile na primer zasebne izobraževalne ustanove ali podjetja. Obstajajo seveda izjeme, predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, ponekod tudi zaradi verskih ali filozofskih zadržkov.

Učinkovitost obveznega cepljenja

Zgodovinsko gledano je bilo obvezno cepljenje uspešno. Predšolsko cepljenje proti oslovskemu kašlju in ošpicam je na primer bistveno omejilo izbruhe teh bolezni.

Ameriška študija je pokazala, da imajo šole, ki upoštevajo le zdravstvene omejitve in ne tudi verskih in filozofskih, manj izjem in višjo precepljenost.

Prav tako so se v preteklosti izbruhi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, neproporcionalno pogosteje pojavljali v predelih z večjim številom izjem. Kar nekaj zveznih držav je zaradi tega ukinilo izjeme pri cepljenju zaradi osebnih prepričanj.

Med junijem in septembrom 2021 se je 35 odstotkov Američanov cepilo, ker so želeli obiskovati dejavnosti, ki so zahtevale potrdilo o cepljenju. 19 odstotkov se jih je cepilo zaradi izrecne zahteve delodajalca.

Zelo uspešni so za zdaj programi cepljenja otrok, ki jih statistika tudi najbolje spremlja. Pri študentih in odraslih so podatki veliko manj zanesljivi. A po drugi strani so izkušnje iz različnih držav po svetu pokazale, da je na primer obveznost cepljenja proti gripi za delavce v zdravstvu bistveno povečala odstotek precepljenosti, zmanjšala obolevanje pacientov za gripo in tudi število smrti zaradi gripe med prebivalci v domovih za ostarele.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by David Burnoutwski (@burnoutwski)

Vedno več poročil kaže, da je obvezno cepljenje proti covidu-19 imelo visok želen učinek pri delavcih v zdravstvu, gasilcih, policistih, državnih uslužbencih, študentih in zaposlenih na univerzah. 

Težave v komunikaciji

Včasih je težava v načinu, kako se obvezno cepljenje uvede. Ko so leta 2006 odobrili cepivo proti humanemu papiloma virusu, se je razvnela razgreta razprava, ali bi smeli dopustiti, da je cepljenje za najstnike obvezno. Virus se namreč ne prenaša z bežnim stikom, a po drugi strani povzroča šest vrst raka, pred katerimi so cepljeni najstniki varni za vse življenje. Ena od negativnih okoliščin v debati je bilo tudi dejstvo, da je proizvajalec pri politikih lobiral za obvezno cepljenje.

Cepljenje proti covidu-19 je povzročilo večjo polarizacijo in odpor kot katerokoli drugo obvezno cepivo v zgodovini. K temu naj bi veliko prispeval dvom v cepivo in proticepilna prepričanja, ki so jih nekateri mediji uspeli razširiti med presenetljivo velik delež prebivalstva.

Uvedba obveznega cepljenja bi po mnenju analitikov takšen odpor le še okrepila.

Poleg tega razen denarnih kazni država nima učinkovitih instrumentov, kako odrasle ljudi prisiliti k cepljenju. Tudi ta ukrep označujejo kot regresiven, težko izvedljiv in potencialno nevaren za krepitev nasprotovanja politiki. V nekaterih državah razmišljajo o mehkejših možnostih, na primer pogojevanju najema posojila in prejemanju državnih podpor s cepljenjem. A ker socialni transferji v največjem delu podpirajo najranljivejši del populacije, bi lahko njihovo zadržanje stanje revnih še dodatno ogrozilo, spodkopalo nadzor nad pandemijo in porušilo ravnovesje v dostopu do zdravstva.

Cepljenje posameznih skupin

Za najbolj učinkovito se je izkazala zahteva cepljenja s strani delodajalca. A tudi v tem primeru ni vse črno-belo. Po tem, ko so podjetja po vsem svetu zaradi nepripravljenosti na cepljenje odpuščala na stotine ljudi, so se kmalu znašla v položaju, ko so se jim uprli sindikati ali niso mogli zagotoviti dovolj delovne sile. Zato so mnoga podjetja kot alternativo cepljenju uvedla obvezno testiranje.

Obveznost cepljenja pri dijakih in študentih se je za učinkovito izkazala predvsem ob začetku študijskega leta, torej kot pogoj za vpis, pogojevanje sredi leta ne bi doseglo želenih učinkov in bi lahko imelo celo izrazito negativne posledice. Študenti in dijaki bi bili prisiljeni sredi leta preiti na pouk na daljavo ali se prešolati, kar bi bilo po že tako neobičajnih dveh letih katastrofalno.

Ključno vprašanje je varnost

Največja ovira pri doseganju zadostne precepljenosti je nizka podpora obveznemu cepljenju. Da bi jo okrepila, bi politika morala javnost prepričati, da so cepiva varna. Podatki po odobritvi cepiv na ogromnem vzorcu cepljenih odraslih za zdaj podpirajo trditev, da so ta varna. 

Tudi pri otrocih dajejo cepiva ugodne izide, a dokazi se še zbirajo. Pred kakršnokoli uvedbo obveznega cepljenja za šolarje države po svetu čakajo dodatne analize in ocene tveganja. Pri tem ostaja težava slabega komuniciranja z javnostjo glede varnosti cepiv. Medijska poročila so se bolj osredotočila na posamezne negativne dogodke kot na jasno pozitivno razmerje med koristmi in tveganji, meni dr. Mellow, ki svojo raziskavo zaključuje s temi ugotovitvami:

• cepiva proti covidu-19 pri nekaterih variantah učinkoviteje kot pri drugih preprečujejo okužbo, njihova jasna največja vrednost je preprečevanje hudega poteka bolezni in smrti;
• kjer je bilo cepljenje obvezno za šolarje, se je izkazalo za zelo učinkovito;
• obvezno cepljenje za odrasle je bilo manj učinkovito, zato obveznost, tudi zaradi pravnih negotovosti, ne more biti edini pristop;
• obveznost cepljenja bo verjetno najučinkovitejša, ko bo to zahteval delodajalec;
• z obveznostjo cepljenja za šolarje je treba počakati na več podatkov in polno dovoljenje za uporabo pri otrocih, kar bi se lahko zgodilo že v šolskem letu 2022/23.

In nazadnje, za učinkovito politiko cepljenja, tudi obveznega, je nujen aktiven nadzor nad negativnimi stranskimi učinki po cepljenju ter jasno, natančno obveščanje javnosti o ugotovitvah. Uvajanje obveznega cepljenja ne odpravi potrebe po učinkovitem komuniciranju.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice