Tako pri nas kot po drugih državah so samopostrežne blagajne postale vsakdanji prizor.
Marsikdo se strinja, da so samopostrežne blagajne dandanes pravzaprav nujne. Potrošnikom omogočajo hitrejše in enostavnejše plačevanje, vrste v trgovinah so krajše in še posebej pridejo prav takrat, ko se nam mudi. Trgovine so samopostrežne blagajne uvedle zato, da bi znižale stroške dela in pospešile proces nakupovanja. Potrošniki pa so jih sprejeli kot možnost, ki jim omogoča hitrejši nakup. A sčasoma so se začele pojavljati težave, povezane z zlorabo teh blagajn, kar je pripeljalo do razprav o njihovi učinkovitosti in smiselnosti.
Pametni kupci ali spretni goljufi?
Številni kupci so hitro našli načine, kako izkoristiti slabosti teh sistemov. Najpogostejši trik je skeniranje cenejših izdelkov namesto dražjih ali pa popolno izogibanje skeniranju določenih artiklov. Čeprav so trgovine uvedle nadzorne kamere in osebje, ki spremlja uporabo samopostrežnih blagajn, to ni preprečilo pogostih goljufij. Nekatere trgovske verige so celo izračunale, da so zaradi kraj in napak kupcev njihove finančne izgube večje od prihrankov pri stroških dela. Posledično so začele resno razmišljati o vrnitvi klasičnih blagajn z blagajniškim osebjem.
So človeški blagajniki nepogrešljivi?
Zaradi čedalje večjih težav številne trgovine preučujejo možnost omejitve samopostrežnih blagajn in vračanja klasičnih blagajnikov kot bolj zanesljive alternative. Poleg zmanjšanja možnosti tatvin lahko človeški blagajniki izboljšajo uporabniško izkušnjo, pomagajo pri težavah s skeniranjem in poskrbijo za prijetnejše nakupovanje. Čeprav tehnologija hitro napreduje, se zdi, da človeški faktor ostaja ključen v nakupovalnem procesu, številni trgovci pa ugotavljajo, da popolna avtomatizacija ni nujno najboljša rešitev.
Trik z banano – največja prevara na blagajnah
Kot poroča britanski Daily Mail kar šest milijonov kupcev v Veliki Britaniji uporablja samopostrežne blagajne ne samo za nakupe, temveč še za goljufanje. Vsak osmi kupec naj bi na zaslonu izbral cenejši izdelek od tistega, ki ga dejansko kupuje. Najbolj znana metoda prevare, imenovana "trik z banano", vključuje skeniranje dražjih izdelkov kot cenejšega sadja ali zelenjave, kar trgovinam povzroča velike izgube.
Je to kraja ali pametna poteza?
Raziskava je pokazala, da kar 48 % Britancev takšne prevare nima za krajo. Ob tem je še:
- 8 % anketirancev priznalo, da so ukradli izdelke v vrednosti do 10 funtov,
- 26 % jih meni, da takšno početje ne bi smelo biti kaznovano,
- 13 % jih je priznalo krajo izdelkov v vrednosti 1 funta ali manj, a skoraj polovica meni, da tudi to ne bi smelo biti kaznivo dejanje.
Podjetja za varnost odštejejo milijone!
Zaradi pogostih tatvin so trgovci v Veliki Britaniji morali vložiti dobrih in dodatnih 839 milijonov evrov v varnostne ukrepe. Številni tudi menijo, da so prav samopostrežne blagajne glavni krivec za naraščanje kraj. Nekatere trgovine v ZDA so zato začele vračati blagajne z osebjem, da bi zmanjšale tveganje tatvin. Poleg tega raziskave kažejo, da številni kupci še vedno raje izberejo interakcijo s pravim blagajnikom, saj so avtomatske blagajne pogosto neodzivne in ne delujejo pravilno.
Ali bo to konec samopostrežnih blagajn?
Čeprav so bile tovrstne blagajne uvedene kot način za hitrejše in cenejše poslovanje, se zdaj zdi, da prinašajo več težav kot koristi. Trgovine se vse bolj vračajo k človeškim blagajnikom, saj so ti bolj zanesljivi in ponujajo boljšo uporabniško izkušnjo. Ob tem lahko samo ugotovimo, da prihodnost nakupovanja še zdaleč ni dokončno določena.
