Evropska komisarka se je odzvala na aktualno in hkrati še kako pereče dogajanje v Srbiji, a njen odgovor je sprožil val kritik in razburjenja v javnosti.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v sredo komentirala aktualno dogajanje v Srbiji, s svojim medijskim nastopom pa dvignila kar nekaj prahu. Njene besede so prišle vse do Srbije, kjer se je v javnosti zdaj znašlo zanimivo, a še kako kritično pismo, namenjeno prav slovenski politični funkcionarki. Pod pismo se je podpisala Sofija Mandić, državljanka Srbije, njen zapis, ki si ga lahko v originalu preberete na tej povezavi, pa objavljamo v celoti.
Spoštovana gospa Kos,
Včeraj ste objavili pismo, v katerem navajate, da ste v zadnjem času prejeli več pisem predstavnikov akademske skupnosti, politikov in organizacij civilne družbe, ki izražajo zaskrbljenost zaradi aktualnih razmer v Srbiji. Kot ste zapisali, vas je to spodbudilo, da na te skrbi odgovorite in izrazite stališče Evropske unije.
To ste storili javno, z enotnim odgovorom vsem, ki so vam pisali. Menimo, da nam to daje pravico, da vam na enak način tudi odgovorimo.
Tisto, kar v svojem pismu imenujete aktualna situacija v Srbiji, je brezprecedenčna ustavna, politična in varnostna kriza, ki v akutni obliki traja že tri mesece – vse od smrti petnajstih državljanov pod ruševinami javnega objekta, katerega prenova je bila financirana z javnim denarjem in dvakrat slovesno odprta s strani najvišjih državnih oblasti.
Verjamemo, da zaradi narave vašega dela ni bilo potrebno, da bi čakali na pisma iz Srbije, da bi bili s tem seznanjeni. Dovolj bi bilo, da kot komisarka za širitev spremljate poročila o dogajanju v eni izmed držav kandidatk za članstvo v EU.
Vendar pa največji problem ni v tem, kdaj ste se odzvali, temveč na kaj se vaša reakcija nanaša. Zapisali ste, da menite, da je "svoboda zbiranja temeljna pravica, ki jo je treba spoštovati", in da se mora "uresničevati na miren način in v skladu z zakonom". Verjemite, da državljani Srbije to vedo tudi brez vašega pisma. Svoboda mirnega zbiranja je naša ustavna pravica, zaradi česar so vsakodnevno na ulicah deset tisoči ljudi, mnogi pa so hkrati tudi v stavki, kot na primer učitelji in odvetniki.
Prav tako ste zapisali, da so bili "zabeleženi incidenti proti protestnikom", in da "nasilja ne gre tolerirati". To, kar vi imenujete incidenti, je preblag izraz za hude fizične napade, ki so jih utrpeli ne le protestniki, ampak tudi tisti, ki jih nosilci izvršne oblasti dojemajo kot politične nasprotnike. Zadnji takšen napad se je zgodil sredi ulice, zunaj javnega shoda, v noči med 27. in 28. januarjem, ko so štirje moški, ki so prišli iz prostorov vladajoče stranke (SNS), brutalno pretepli študentko Univerze v Novem Sadu z bejzbolskimi palicami in ji povzročili hude telesne poškodbe. Po napadu je predsednik srbske vlade Miloš Vučević podal odstop, saj je priznal, da je bil napad izveden iz strankarskih prostorov.
Torej, problem ni v "pomanjkanju medsebojnega spoštovanja", kot ste zapisali, temveč v brutalnem nasilju, ki ga ena stran – torej vladajoča stranka v Srbiji – izvaja nad svojimi državljani.
Šokantno je, da ste v svojem pismu popolnoma prezrli vzrok tega nasilja. Dogaja se, ker državljani Srbije zahtevajo kazensko odgovornost vseh državnih organov in posameznikov iz izvršne oblasti, ki so omogočili nezakonite gradbene posege in odprtje nevarnega objekta, ki ima vsa znamenja velike državne korupcijske afere in je vzel življenja državljanov, ki so naivno verjeli, da je v javnem prostoru zagotovljena varnost.
Od takrat se v Srbiji nihče več ne počuti varnega. Projekti, podobni prenovi Železniške postaje, so vsepovsod okoli nas, številni podobni so še v načrtih.
To bi morala biti osrednja tema vašega pisma – opomin Republiki Srbiji, da je dolžna zaščititi pravico vsakega državljana do življenja, tako s preventivnimi ukrepi kot s celovito preiskavo smrti nedolžnih ljudi. Ne glede na to, kam bi takšna preiskava pripeljala.
Ker v zadnjih treh mesecih ni bilo politične volje, da bi se na proteste državljanov Srbije odgovorilo s pregledom drugih infrastrukturnih projektov in temeljito preiskavo nesreče s streho, vaše včerajšnje pismo boli celo bolj kot trije meseci molka Komisije.
Še posebej zato, ker v njem pozivate k "vključujočemu dialogu vseh političnih akterjev, institucij in članov civilne družbe", da bi se izvedle reforme, potrebne za evropsko prihodnost Srbije. Vi morda ne razumete ali pa ne želite razumeti, da državljani Srbije ne želijo pogajanj o spoštovanju zakonov. Želijo odgovornost najvišjih državnih organov za smrt nedolžnih ljudi. Želijo, da tožilstvo in sodstvo opravita svoje delo. O tem ne more biti nobenega dialoga, ampak samo učinkovita preiskava in kazenska odgovornost.
Na koncu bi vas rada spomnila, da je Europol, evropska agencija za boj proti organiziranemu kriminalu, že večkrat posredoval podrobnosti o povezavah vrha srbske države z organiziranim kriminalom. Zadnje raziskovalno poročilo novinarjev kaže prav na povezave še vedno delujočega predsednika srbske vlade Miloša Vučevića s kriminalnimi strukturami. Poročilo temelji na podatkih Europola, ki – prepričana sem – uživa zaupanje tako evropskih institucij kot vas osebno.
Prav zaradi tega državljani Srbije ne pričakujejo, da jih bo Evropska komisija silila v dialog s svojimi nasilniki. Pričakujejo pomoč pri presekanju vezi med organiziranim kriminalom in državnimi oblastmi. Če te pomoči ne moremo dobiti, potem nam prazne besede in prepozna pisma ne pomenijo nič – ne zdaj in ne v prihodnje.
S spoštovanjem,
Sofija Mandić, državljanka Srbije.
Novo na Metroplay: Pižama in strokovnjakinja za prehrano Lana Trampuš razbijata mite o proteinih | Več vem, bolje jem