Okužba z novo različico virusa opičjih koz oziroma mpox večinoma ne zahteva hospitalizacije, saj je potek bolezni po besedah infektologinje Mateje Logar sorazmerno blag.
V Sloveniji je na voljo cepivo za preprečitev širjenja virusa, rizična populacija in zdravstveni delavci pa so bili cepljeni že ob izbruhu virusa pred dvema letoma.
Potem ko so na Švedskem in v Pakistanu potrdili prva primera okužbe z novo različico opičjih koz izven Afrike, je o tem virusu v izjavi za medije spregovorila tudi infektologinja Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL).
Cepivo obstaja
Kot je je poudarila, pretiranega strahu glede morebitnega izbruha okužb z virusom ni, saj obstaja cepivo. To je bilo primarno izdelano za cepljenje proti črnim kozam. Po njenih navedbah Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da so ljudje, cepljeni proti črnim kozam, zaščiteni tudi proti opičjim kozam oziroma "naj ne bi smeli imeti težjega poteka bolezni".
V letih 2022 in 2023 so tako po njenih besedah cepili predvsem rizično populacijo. Cepivo pa je bilo na voljo tudi zdravstvenim delavcem za primer, če bi morali sprejemati bolnike s težjim potekom bolezni, in laboratorijskim delavcem, ki so v stiku s kužnimi osebami, je pojasnila.
O različicah
Dejala je, da nova centralnoafriška različica virusa opičjih koz povzroča težji potek bolezni z višjo umrljivostjo kot zahodnoafriška različica, ki se je pojavila leta 2022. "Smrtnost pri centralnoafriški različici se giblje pri desetih odstotkih, medtem ko je pri zahodnoafriški različici nekje do enega odstotka. Stroka poudarja, da je te podatke, ki se nanašajo na Afriko, težko prenesti na Zahodni svet, kjer je zdravstveno stanje prebivalstva boljše, zdravstvena oskrba pa je bistveno učinkovitejša."
Okužba z novo različico virusa opičjih koz večinoma ne zahteva hospitalizacije," je dejala infektologinja.
Simptomi in kužnost
Med centralnoafriško in zahodnoafriško različico sicer ni drugih bistvenih razlik. Pri obeh so simptomi visoka vročina, mrazenje, slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol, tako kot pri večini infekcijskih bolezni. Pojavijo se lahko tudi povečane bezgavke, predvsem na vratu in v dimljah. Po vročini se lahko pojavijo tudi izpuščaji, ki se z obraza lahko razširijo drugod po telesu.
Kužnost centralnoafriške različice virusa je bo besedah infektologinje Mateje Logar dolgotrajna, saj je oseba kužna, dokler ne odpadejo vse kraste, kar se zgodi po dveh do štirih tednih od prvih izpuščajev. "Bolnik je kužen že kakšen dan pred pojavom vročine, kar je vedno problem pri infekcijskih boleznih. Bolniki so kužni, dokler so izpuščaji, prenos pa primarno poteka preko neposrednega stika s kožnimi lezijami, kužne pa so tudi kraste, ki odpadejo," je izpostavila Logar. Prenos med ljudmi je lahko kapljičen, okužba pa se širi med osebami, ki so v tesnem stiku, je dodala.
Po navedbah infektologinje je predviden sestanek z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), na katerem bodo "prevetrili postopke in preverili pripravljenost na morebiten pojav okužb na nacionalnem nivoju".
Iz NIJZ so sicer sporočili, da je pomembno, da je javnost seznanjena s tveganji in možnostmi okužbe. Kljub temu pa je po njihovih navedbah tveganje za okužbo z virusom opičjih koz v Sloveniji nizko.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem