Begunska kriza ne pojenja: to čaka begunce v evropskih državah

Marsikatere evropske države se soočajo s hudim begunskim valom. Pritisk na meje je enormen in vse več držav se sooča z nastanitveno krizo, medtem ko se prošnje za azil kopičijo. Ena izmed najbolj prizadetih držav, ki močno občuti pritisk begunskega vala, je zagotovo Nemčija. Nemški poslanec in vodja Krščansko demokratske unije (CDU) Friedrich Merz je sprožil obširno debato z ostrimi izjavami o zavrnjenih prosilcih za azil, ki si v Nemčiji "urejajo zobe". Sam močno vztraja pri trditvi, da je Nemčija magnet za migrante, ki v državo pridejo nezakonito, saj je zanje poskrbljeno bolje kot drugod po Evropi.

Kaj kažejo podatki?

Leta 2022 je bilo v Evropski uniji podanih 962.160 prošenj za azil. Nemčija je takrat prejela četrtino vseh prošenj za azil v EU. Sledijo ji Francija s 16 odstotki vseh prošenj, Španija z 12 odstotki, Avstrija z 11 odstotki ter Italija z devetimi odstotki vseh prošenj.

Teh pet držav članic EU je skupaj prejelo skoraj tri četrtine vseh prvič vloženih prošenj za azil v EU.

Večina želi iti v Nemčijo

Sodeč po podatkih Eurostata, je Nemčija prejela največ prošenj za azil, podanih jih je bilo 243.835, sledi ji Francija s 156.455 prošnjami ter Španija s 117.945. Sosednja Avstrija je v letu 2022 prejela 108.755 prošenj, medtem ko jih je Hrvaška prejela 12.870.

Slovenija se po podatkih Eurostata nahaja v zlati sredini. Tako je v letu 2022 prejela 6.785 prošenj za azil. Najmanj prošenj izmed evropskih držav pa je prejela sosednja Madžarska. Za azil je tam zaprosilo zgolj 45 oseb.

In zakaj želijo vsi v Nemčijo? Nemški zvezni parlament je objavil študijo, v kateri so primerjali socialne prejemke prosilcev za azil. Ugotovili so, da v Evropi obstaja občutna vrzel med državami. Državljani tretjih držav lahko v tekočih azilnih postopkih v Avstriji in Nemčiji prejmejo več kot 400 evrov na mesec. V Veliki Britaniji se ta številka giba okoli 210 evrov, medtem ko na Madžarskem prejmejo le 60 evrov. A pri tem je treba vzeti v zakup očitna odstopanja kupne moči, povprečnih stroškov in življenjskih stroškov med državami, zaradi česar je zbrane podatke težko primerjati.

Kako je za begunce poskrbljeno drugod?

Na Madžarskem zaradi stroge begunske politike tako rekoč ni prosilcev za azil. Za azil je možno zaprositi le na madžarskih veleposlaništvih v Kijevu in Beogradu. Od 46 vloženih prošenj za azil, je bilo sprejetih le 10, poroča portal oe24. Med podanimi prošnjami za azil ni ukrajinskih beguncev, saj ti običajno ne zaprosijo zanj. Prav tako za begunce iz Ukrajine velja uredba o izjemah. Na Madžarskem begunec pridobi pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, prav tako lahko brezplačno uporabljajo javni prevoz in prejemajo subvencijo.

Minimalni znesek, ki ga dobi begunec brez otrok, je približno 58 evrov na mesec. Nadomestilo se lahko ukine v primeru, da begunec zavrne ponujeno delo. Zneski za družine pa so odvisni od števila otrok ter od zdravstvenega stanja.

Nemčija je običajno predstavljena kot država, kjer se cedita med in mleko. V Nemčiji so prosilci za azil upravičeni do strehe nad glavo kot tudi do hrane, oblačil, zdravstvene oskrbe ter do potrošniških dobrin. Običajno namesto teh prosilci za azil dobijo tudi bone ali pa denar. Višina denarnih prejemkov se giba med 278 evri za otroke do pet let ter 410 evri za samohranilce in samohranilke. Po 18 mesecih se nadomestilo dvigne na višino običajne socialne pomoči. Prosilci za azil lahko v Nemčiji začnejo delati šele po devetih mesecih, če pa imajo mladoletne otroke, pa po šestih.

V prvih 18 mesecih bivanja imajo prosilci za azil omejen dostop do zdravstvene oskrbe. Obisk zdravnika je mogoč le v primeru akutnega obolenja ali bolečin. Po pretečenih 18 mesecih prosilce za azil prevzame zdravstvena zavarovalnica, kjer začnejo prejemati podobne ugodnosti kot osebe z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Kadar je prosilec za azil primoran zapustiti državo, prejme zgolj omejene ugodnosti, ki poskrbijo za osnovne potrebe.

Po podatkih avstrijskega ministrstva za notranje zadeve trenutno v Avstriji prebiva 17.500 prosilcev za azil. Osnovna oskrba vključuje nastanitev, tri obroke na dan ter 40 evrov žepnine na mesec. Prav tako imajo tudi urejeno zdravstveno zavarovanje ter so upravičeni do oblačil v vrednosti 150 evrov na leto. Nekatere avstrijske zvezne dežele dovoljujejo, da si prosilci za azil sami najdejo zasebno namestitev. V tem primeru so odrasli upravičeni do subvencije za najemnino v višini 165 evrov na mesec. Subvencija za prehrano znaša 260 evrov na osebo na mesec.

Trenutno v Avstriji v zasebnih nastanitvah živi okoli 2500 prosilcev za azil. Opisano podporo prejmejo tudi vsi zavrnjeni prosilci za azil do odhoda iz države. "Osnovna oskrba pokriva le osnovne potrebe, da med drugim preprečimo negotove življenjske razmere ter brezdomstvo, zaradi česar se znatno razlikuje od socialnih prejemkov," so za oe25 dejali na ministrstvu.

Kako je pa v Sloveniji?

Prosilce za mednarodno zaščito država nastani v azilni dom ali njegove izpostave. V primeru izjemnih osebnih okoliščin in v kolikor se jim ne more zagotoviti primerne nastanitve v azilnem domu, se lahko na podlagi njihove vloge nastanijo tudi v druge institucije. Nastanijo se lahko tudi na zasebne naslove, je zapisano na spletni strani vlade. Prosilcem za azil država zagotovi tudi hrano, ki je prilagojena njihovim osebnim potrebam in običajno sestoji iz treh obrokov na dan. Prav tako se prosilcem zagotovijo oblačila, v kolikor jih nimajo, ter osnovni higienski pripomočki.

Prosilci za azil so v Sloveniji upravičeni do nujnega zdravljenja. Mladoletni prosilci pa so upravičeni do zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot otroci, ki so obvezno zdravstveno zavarovani kot družinski člani.

Po treh mesecih po vložitvi prošnje, se prosilcem za azil zagotovi prosti dostop na trg dela. V kolikor prosilec za azil nima lastnih sredstev za preživljanje, je upravičen do žepnine. Ta znaša 18 evrov na mesec. Kadar je osebi priznana mednarodna zaščita, ji v primeru, da oseba nima lastnih sredstev, sodeč po organizaciji Amnesty International, pripada socialna pomoč, ki znaša okoli 297 evrov na mesec.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev