N. Vo. | 29. 8. 2024, 16:22

Vdor mikroplastike v človeške možgane: nova študija razkriva zaskrbljujoče trende

Profimedia

Nedavna raziskava je pokazala, da so vzorci človeških možganov, zbranih med obdukcijami v začetku leta 2024, vsebovali več drobnih delcev plastike kot vzorci, zbrani osem let prej. 

Ti delci, znani kot mikroplastika, se vse bolj kopičijo v naših telesih, kar sproža nova vprašanja o možnih zdravstvenih tveganjih. Vodja študije, profesor farmacevtskih znanosti Matthew Campen z Univerze New Mexico, je poudaril, da so možganska tkiva pri običajnih osebah, starih okoli 45 do 50 let, vsebovala kar 4.800 mikrogramov plastike na gram tkiva, kar je približno 0,5 % teže možganov. "To pomeni, da so naši možgani danes 99,5 % možgansko tkivo, preostalih 0,5 % pa plastika," je pojasnil Campen. Študija je pokazala 50-odstotno povečanje vsebnosti mikroplastike v možganih v primerjavi z vzorci iz leta 2016.

Profimedia

Čeprav raziskava nakazuje na povečano izpostavljenost plastiki, ni jasno, ali to pomeni tudi poškodbe možganov. Profesorica farmakologije in toksikologije Phoebe Stapleton z Univerze Rutgers je opozorila, da še ni dovolj dokazov o tem, ali ti delci ostajajo v možganskem tkivu ali pa ga zapuščajo, poroča CNN. "Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi razumeli, kako ti delci delujejo na celice in ali imajo toksične posledice," je povedala.

Mikroplastika vstopa v telo na različne načine

Raziskava je pokazala, da so možgani vsebovali od 7 do 30-krat več drobnih delcev plastike kot vzorci iz jeter in ledvic. Mikroplastika je bila že prej odkrita v različnih delih človeškega telesa, vključno s srcem, velikimi krvnimi žilami, pljuči, jetri, prebavnem traktu in posteljici.

Profimedia

Znanstveniki menijo, da mikroplastika vstopa v telo predvsem skozi prehrano, lahko pa se tudi vdihuje. Mikroplastika je prisotna tudi v zraku, predvsem v bližini prometnih cest in ob morju, kjer valovanje sprošča delce iz vode v zrak. Tako vnos s hrano kot tudi vdihavanje predstavljata pomembne poti vnosa teh delcev v telo.

Plastika in njena povezanost z rakom

V vzorcih tkiva je bila prevladujoča vrsta plastike polietilen, ki se uporablja v plastičnih vrečkah, folijah in steklenicah ter ni biološko razgradljiv. Polietilen so v večjih količinah našli v možganih kot v jetrih ali ledvicah.

Profimedia

Raziskave so pokazale, da proizvodnja različnih oblik polietilena, kot je polietilen tereftalat (PET), prispeva k sproščanju topila 1,4-dioksana v okolje, ki je potencialno rakotvorno za ljudi, poroča CNN. To topilo predstavlja tveganje za zdravje delavcev v industriji plastike in prebivalcev v skupnostih, kjer je pitna voda onesnažena s plastiko.

Kako se zaščititi pred mikroplastiko

Strokovnjaki svetujejo, da se ljudje izogibajo nepotrebni uporabi plastike, kjer je to mogoče. Priporočajo uporabo steklenih ali kovinskih posod za shranjevanje hrane namesto plastičnih, izogibanje plastičnim vrečkam in uporaba steklenic za večkratno uporabo namesto plastičnih. Pomembno je tudi, da hrane ne segrevamo v plastični embalaži, saj lahko toplota pospeši sproščanje mikroplastike v hrano.

Čeprav je popolna odstranitev plastike iz vsakdanjega življenja nemogoča, lahko z majhnimi spremembami prispevamo k zmanjšanju izpostavljenosti mikroplastiki in s tem potencialno zmanjšamo tveganja za zdravje.

Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec