Šokantne posledice pandemije covida-19: vse več motenj hranjenja in samopoškodovanja pri mladih dekletih

Tudi po koncu pandemije covida-19 na dan še prihajajo njene uničujoče posledice.

Med njimi je glede na podatke britanske znanstvene revije Lancet tudi vse več motenj hranjenja in samopoškodovanja med mladimi dekleti - v starostni skupini med 13 in 16 leti je motenj hranjenja za kar 42 % več v primerjavi z začetkom pandemije, posebej v premožnejših okoljih, samopoškodovanja pa za 32 % več. Pri mladih fantih takega porasta niso zaznali.

Raziskovalci z univerze v Manchestru, univerze Keele, univerze v Exeterju in fundacije The McPin, ki pokriva področje duševnega zdravja, so do teh zaključkov prišli, ko so pregledali anonimizirano dokumentacijo več kot 9 milijonov pacientk in pacientov, poroča Daily Mail. 

Verjamejo, da gre porast med drugim pripisati socialni izolaciji, tesnobi zaradi spremembe rutine, dolgotrajnih prekinitev izobraževanja in nezdravim vplivom družbenih medijev.

Motnje hranjenja nasploh pogostejše v premožnejših okoljih

Motnje hranjenja so bile nasploh od nekdaj pogostejše med dekleti, ki izhajajo iz premožnejših okolij, med pandemijo covida-19 pa se je razlika še povečala. Pri dekletih iz premožnejših okolij se je namreč pojavil 52-odstotni porast motenj hranjenja, pri tistih iz revnejših pa 22-odstotni.

Dr. Pearl Mok z univerze v Manchestru, ki je vodil raziskavo, meni, da so številke v resnici še višje, saj ne dobijo vsa dekleta diagnoze.

"Razlogi za porast motenj hranjenja in samopoškodovanja med najstnicami v času pandemije so kompleksni, gotovo pa jih lahko pripišemo kombinaciji težav, kot so socialna izolacija, tesnoba zaradi sprememb v rutini, prekinitev izobraževanja, nezdravih vplivov socialnih medijev in povečana ozaveščenost," je še dejal.

Tom Quinn iz neprofitne organizacije s področja motenj hranjenja Beat pa je povedal, da so številke šokantne, žal pa niso presenetljive.

"Na višku pandemije se je potreba po naših linijah za pomoč povečala za kar 300 odstotkov in te številke še danes ostajajo visoke. Vemo tudi, da zdravstveno obravnavo potrebuje več otrok in mladih kot kadarkoli v zgodovini, zaradi česar so zdravstveni delavci pod hudim pritiskom. Preseneča me le, da ni več mladih moških dobilo diagnoze, kajti po naših izkušnjah se tudi oni vse pogosteje obračajo po pomoč."

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču