Na tem planetu se vedno bolj gnetemo – čez nekaj dni bo nas že 8 milijard

Znanstveniki so napovedali, da bo svetovno prebivalstvo 15. novembra prvič preseglo osem milijard ljudi. To beležimo 11 let po tem, ko je človeška populacija dosegla sedem milijard, zato se zdi, da število ljudi na svetu raste hitreje kot kdaj koli prej. 

Ob tem znanstveniki opozarjajo: višanje populacije ljudi na planetu pa ima različne posledice, tako na zdravje posameznikov kot tudi na okolje.

Prebivalstvo bo po napovedih še vedno strmo raslo

Leta 2019 so Združeni narodi napovedali, da bo prebivalstvo do leta 2100 še naprej naraščalo na 11 milijard, vendar je srednji scenarij v zadnji napovedi, da bo doseglo vrhunec okoli leta 2080. Medtem drugi znanstveniki napovedujejo, da bo človeška populacija vrh dosegla prej, do leta 2070.

Nobenega dvoma pa ni, da bo prebivalstvo do leta 2050 naraslo na skoraj deset milijard. "Bodoče matere so že rojene," pravi ameriška demografinja Jennifer Sciubba.

Slabosti prenaseljenosti

Naraščajoča človeška populacija pušča vse manj prostora za preostanek življenja na Zemlji. Tri četrtine vsega kopnega in dve tretjini oceanov so ljudje že bistveno spremenili, poroča angleški medij New Scientist. 

Strokovnjaki opozarjajo, da je večja težava kot prenaseljenost, pretirano potrošništvo najbogatejših in da je nujno omejiti porabo naravnih virov.

"Naš vpliv na planet je precej bolj odvisen od našega načina življenja kot od naše številčnosti," je po poročanju Dela ocenila ameriška raziskovalka Jennifer Sciubba.

Koliko ljudi lahko trajnostno živi na planetu?

Ocene se zelo razlikujejo, vendar je študija iz leta 2020 zaključila, da lahko naš trenutni prehranski sistem nahrani samo tri milijarde, ne da bi pri tem presegel ključne planetarne omejitve.

Presenetljivo pa je, če preprosto spremenimo, kaj in kje pridelujemo, to lahko povečamo na skoraj osem milijard. Zmanjšanje porabe mesa in živilskih odpadkov bi jih lahko povečalo na deset milijard.

Bo nizka stopnja rodnosti povzročila obrat?

Rodnost po svetu v povprečju sicer že nekaj časa upada. Medtem ko je leta 1950 ženska v povprečju rodila pet otrok, je bila stopnja rodnosti lani 2,3, do leta 2050 pa bo glede na projekcije upadla na 2,1.

Dostop do kontracepcijskih sredstev je temeljni razlog za upad rodnosti. Ključne so tudi izobrazba in pravice žensk, vključno s prepovedjo porok otrok. Ravno tam, kjer ni izobrazbe in pravic za ženske in dekleta, je stopnja rodnosti najvišja.

Raziskovalci so negotovi, kako bo z rastjo populacije po letu 2050. Strinjajo se, da bo stopnja rodnosti še naprej padala po vsem svetu, seveda, nekje počasneje kot drugje. Manjša rodnost pa botruje počasnejši rasti števila prebivalcev. 

V krajih z visokim deležem mladih, kot je Indija, rodnost, ki pade pod stopnjo nadomestitve, ne bo takoj povzročila upada prebivalstva – obstaja zaostanek, ki lahko traja več desetletij. Tako bo po napovedih prebivalstvo Indije leta 2049 doseglo vrh pri 1,6 milijardah ljudi, do leta 2100 pa bo število padlo na 1,1 milijarde.

Število prebivalcev že upada v številnih državah z nizko rodnostjo, vključno z Japonsko, Italijo, Grčijo in Portugalsko.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice