15. 5. 2022, 07:20 | Vir: STA
Nam je v Sloveniji sploh mar? Podnebne spremembe so eden največjih izzivov za človeštvo
60 odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da je reševanje podnebne krize tako zahtevno, ker države niso dovolj aktivne v boju s podnebnimi spremembami in posameznikom in podjetjem dopuščajo, da jim ni treba spreminjati svojega delovanja in vedenja.
Ob 15. maju, ki je po svetu neformalno namenjen problematiki podnebnih sprememb, so v okoljevarstveni organizaciji Umanotera nove politične predstavnike v državi pozvali, naj boj s podnebno krizo vzamejo resno in ga umestijo med prednostne naloge. Na okoljskem ministrstvu medtem izpostavljajo korake na tem področju v zadnjih letih.
"Pandemija covida-19 in ruska vojaška agresija sta okupirali pozornost ljudi in politike, vendar pa dejstvo, da podnebna kriza trenutno ni ena izmed prvenstvenih skrbi ljudi, ne pomeni, da se je ta grožnja obstoju človeške civilizacije kakorkoli zmanjšala - prej nasprotno," ugotavljajo v Umanoteri.
"Če so ljudje zaradi drugih katastrof nekoliko pozabili na podnebne spremembe, si politika tega ne more in ne sme privoščiti," so jasni v nevladni organizaciji, zato nove politične predstavnike pozivajo, naj boj s podnebno krizo vzamejo resno in ga umestijo med prioritete svojega političnega dela.
Ta je pokazala, da 76 odstotkov slovenskih anketirancev meni, da so podnebne spremembe največji izziv za človeštvo v 21. stoletju, kar je pet odstotnih točk pod povprečjem EU. Še bistveno manj, 26 odstotkov, jih uvršča med tri glavne izzive države. V EU je povprečje 39 odstotkov.
Andrej Gnezda iz Umanotere, tudi koordinator delovne skupine za zeleni razvojni preboj mreže Plan B za Slovenijo, opozarja, da je "slovenska politika podnebno krizo ignorirala, namesto ukrepov za zmanjšanje emisij pa smo lahko spremljali sprejemanje političnih odločitev, ki vodijo v višje emisije toplogrednih plinov".
These days we have received the visit of the organizations @umanotera from Slovenia and #FiftyFifty from Greece, with which we participate in the European project @EUKI_Climate #ClimateActionToTheTable ☀️ pic.twitter.com/9DXXWxPaZd
— Fundesplai (@fundesplai) May 10, 2022
"Rezultat teh politik je na dlani, najbolj nazorno pa se kaže na področju obnovljivih virov energije, kjer se Slovenija po več kazalnikih umešča na zadnje mesto v EU," je kritičen.
Pri vprašanju o tem, na katere vire energije bi se morala opreti država v boju s podnebno krizo, je v omenjeni raziskavi 70 odstotkov vprašanih v Sloveniji izbralo obnovljive vire energije. Na drugo mesto se je z 12 odstotki odgovorov uvrstila jedrska energija, na tretje mesto pa ukrepi za zmanjšanje rabe energije z 10 odstotki. Na zadnje mesto se je s štirimi odstotki uvrstil plin.
"Pričakovanja javnosti so torej bistveno drugačna od energetskih projektov, ki so jih doslej favorizirali politika in energetska podjetja; gradnja drugega bloka jedrske elektrarne, povečan uvoz utekočinjenega plina in plin kot prehodni energent," ugotavljajo v Umanoteri.
Skupaj z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let je razpoložljivi finančni potencial tega instrumenta, ki naj bi bil namenjen za financiranje podnebnih ukrepov, za 2022 in 2023 ocenjen na nekaj več kot 525 milijonov evrov.
