Vrtenje bi se moralo upočasnjevati, a trend se je obrnil ... Letos je padel tudi rekord.
Splošno gledano se Zemlja okrog svoje osi zavrti vsakih 24 ur, toliko zato tudi traja en dan na našem planetu. Od leta 1973 za merjenje vrtenja uporabljajo zelo natančne atomske ure in letošnji 29. junij je bil najkrajši dan v zgodovini merjenja.
29. junija 2022 se je Zemlja zavrtela v za 1,59 milisekunde manj kot 24 urah.
A to je le zadnji v hitrostnih rekordih našega planeta
Leto 2021 je bilo sicer brez presenečenj, a leta 2020 so zabeležili kar 28 najkrajših dni po letu 1960. Znanstvenike to bega, saj so že stoletja prepričani, da se vrtenje Zemlje sicer zelo, zelo počasi upočasnjuje.
To je tudi razlog, zakaj moramo vsake toliko časa letu dodati prestopno sekundo. To se je zadnjič zgodilo 31. decembra 2016.
Zakaj Zemlja pospešuje?
Tega v resnici ne ve nihče, a geoznanstveniki so predstavili nekaj teorij. Zemlja je v svoji hitrosti zelo natančna, a ne povsem. Odvisno od dneva se obrne za delček milisekunde hitreje ali počasneje (milisekunda je 0,001 sekunde). V zadnjih letih se v nasprotju s trendom zadnjih stoletij vrti vedno hitreje.
View this post on Instagram
Pred kratkim smo zabeležili tudi najkrajši dan
Najkrajši dan leta 2020 je bil 19. julij, ko je bil obrat za 1,47 milisekunde krajši od 24 ur. Tudi leto 2021 se je nadaljevalo hitreje kot navadno, a je bil najkrajši dan malenkost počasnejši od rekorda. Leta 2022 smo spet stopili na plin in 29. junija je padel nov rekord za najkrajši dan v dobi atomske ure: - 1,59 milisekunde.
Julij je to skoraj dosegel, 26. je bil dan krajši za 1,50 milisekunde, je sporočila služba IERS (Mednarodna služba za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme).
Zemlji se mudi
Za kratka nihanja v hitrosti vrtenja je odgovorno kroženje Lune okrog Zemlje, daljše valove povzroča gibanje v atmosferi – najkrajši dnevi so vsako leto okrog julija.
Vedno hitrejše vrtenje bi bilo po mnenju geoznanstvenikov lahko povezano z zunanjimi ali notranjimi Zemljini sloji, z oceani, plimo ali celo podnebjem.
Vprašanje ostaja neodgovorjeno in nihče si ne upa napovedati hitrosti vrtenja za več kot leto vnaprej.
Po mnenju strokovnjakov je 70 odstotkov možnosti, da smo dosegli minimum, in 30 odstotkov, da se bo dan še naprej krajšal in bomo prvič v zgodovini uvedli negativno prestopno sekundo, torej bomo letu eno sekundo odšteli.
https://www.metropolitan.si/novice/svet/prve-barvne-fotografije-teleskopa-james-webb/
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere