Gensko spremenjena hrana – ste za ali proti? To vas čaka v prihodnosti.
Vsi, ki spremljate vsaj trato ob hiši ali bloku, zagotovo veste, da je plevel zadnja rastlina, ki podleže pomanjkanju vode. Zato bi ravno plevel lahko pomagal v laboratoriju ustvariti poljščine, ki bi bile odporne proti suši.
Plevel, o katerem je govora, je navadni tolščak ali portulak. Ta zanimiva rastlina kombinira dva različna metabolna procesa. Tako je ustvarila nov tip fotosinteze, ki ji omogoča, da tudi v sušnih obdobjih lepo raste.
"To je izjemno redka kombinacija lastnosti, ki je ustvarila nekakšno ‘super rastlino’, ki bi nam lahko prišla prav pri genskem spreminjanju kmetijskih rastlin," je povedala Erika Edwards, profesorica ekologije in evolucijske biologije na Univerzi Yale.
Različne rastlinske vrste so vsaka posebej razvile vrsto mehanizmov, ki izboljšujejo fotosintezo, proces, s katerim zelene rastline s pomočjo sončne svetlobe iz ogljikovega dioksida in vode ustvarjajo hranila. Koruza in sladkorni trs recimo uporabljata fotosintezo C4, zaradi katere uspevata tudi na visokih temperaturah. Sukulente, kot so kaktusi in agave, so razvile fotosintezo CAM, ki jim pomaga preživeti v puščavah.
View this post on Instagram
Ti dve vrsti fotosinteze prideta v globalno segretem svetu še kako prav in navadni tolščak (ki je tudi užitna rastlina) se lahko pohvali z obema. Zato je hkrati zelo produktiven in odporen proti suši, kar je za rastline izjemno nenavadno. Še bolj presenetljivo je, da ta dva mehanizma v rastlini ne delujeta ločeno, ampak sta povsem usklajena. Hkrati delujeta v istih celicah in tolščaku zagotavljata izjemno močno zaščito.
View this post on Instagram
"Razumevanje nove metabolne poti bi lahko znanstvenikom pomagalo oblikovati poljščine, na primer koruzo ali žito, ki bi lahko uspevale tudi v daljših sušnih obdobjih. A pot do tam je še kar dolga," dodaja Edwards.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"