Po njem so se mnogi zgledovali in uživali v njegovih delih, zato so bile izpovedi, ki zdaj pretresajo javnost, še toliko bolj nepričakovane.
Neil Gaiman, avtor žanrskih knjižnih uspešnic, predelanih v številne filme in serije, se je za javnost dolga leta predstavljal kot senzibilen, družbeno osveščen intelektualec, ki mu niti feministične teme niso bile tuje, a resnica, ki zdaj prihaja na dan, je bila očitno precej drugačna.
Pred dvema letoma je med literarno srenjo prvič završalo, ko je bil Gaiman v januarju 2023 obtožen spolnega napada, vendar so policijsko preiskavo pozneje opustili. Primer je spet izplaval julija letos ob izidu podkasta Tortoise Media z naslovom Master, v katerem je pet žensk podalo precej nazorne obtožbe o spolnem napadu s strani slavnega pisatelja.
Toda pravi udarec je Gaimanu zadal esej, ta teden objavljen v reviji Vulture, ki spada pod ugledni New York Magazine. Zanj je novinarka Lila Shapiro namreč govorila z osmimi ženskami (nekatere so nastopile že v omenjenem podkastu), med drugim s takrat 22-letno varuško Gaimanovega sina, ki je Gaimana spoznala prek njegove nekdanje partnerice, priljubljene glasbenice in tekstopiske Amande Palmer, s katero sta bila v odprtem razmerju.
Izkušnje žensk so grozovite: varuška Scarlett Pavlovich je na primer dejala, da jo je Gaiman že isti dan, ko sta se spoznala, posilil v kadi, čeprav mu je jasno povedala, da ji ni do tega in da so ji všeč ženske.
Brez stalnega bivališča, nesamozavestna in polna sovraštva do sebe je bila za njegove zlorabe še posebno ranljiva, sploh ker je imela ves čas dober odnos z Amando Palmer, ki jo zdaj številni obtožujejo, da je Gaimanu pravzaprav dostavljala ženske za njegove spolne igrice, podobno kot je Ghislaine Maxwell sodelovala pri zločinih Jeffreyja Epsteina.
Morda vas zanima tudi:
- Skrivnostno življenje Ghislaine Maxwell
- V škandal Epstein in zlorabo mladoletnic vpletenih več znanih imen
Tudi na splošno je Gaiman, vse kaže, prežal na ženske, ki so bile naivne, nestabilne ali so potrebovale podporo: Caroline, še eno žensko, ki je za članek podala svoje pričevanje, je zapeljal, medtem ko ji je nudil podporo po ločitvi. Čeprav sta se v intimno razmerje spustila sporazumno, je Gaiman sčasoma prestopal vse več njenih meja, med drugim jo je otipaval vpričo svojega sina. "Spomnim se, da sem takrat pomislila, da je z njim nekaj resno narobe," je dejala.
A najbolj srhljiva v članku sta opisa posilstva Scarlett Pavlovich, ki se je zgodilo v hotelski sobi, medtem ko se je njegov sin ob postelji igral z iPadom, in izsiljene BDSM prakse, ko jo je Gaiman najprej pretepel s pasom, jo prisilil v analni spolni odnos, jo nazadnje poklical sužnja in zahteval, da "ga očisti". Ko se je upirala, da to ni higienično, je dejal: "Ali ugovarjaš svojemu gospodarju?" Tako je morala polizati svoje lastne izločke.
Gaiman: razmerja so bila zadovoljujoča za obe strani
Glede na plaz odzivov, ki so jih sprožile obtožbe – pisateljevi oboževalci so skrušeni ob spoznanju, da je bila Gaimanova pravična, čustvena persona očitno le skrbno skonstruirana maska, nekateri so se že znebili vseh njegovih knjig –, se je bil Gaiman nanje prisiljen odzvati.
Na svojem blogu je objavil zapis, v katerem pravi, da že nekaj mesecev z grozo spremlja obtožbe, ki krožijo o njem, in da je daleč od popolnega človeka, vendar se nikoli v svojem življenju ni spustil v nekonsenzualen spolni odnos s komerkoli.
"Vrnil sem se na sporočila, ki sem si jih izmenjal z ženskami, ki zdaj trdijo, da sem jih zlorabil. Berem jih kot izmenjavo dveh ljudi, ki uživata v sporazumnem seksualnem razmerju in se veselita, da se bosta spet videla. V času, ko so se ta razmerja dogajala, sem jih res videl kot pozitivna in zadovoljujoča za obe strani."
Dodal je, da bi bil kljub temu v teh odnosih lahko mnogo boljši, saj je bil čustveno nedostopen in predvsem seksualno dostopen, osredotočal se je predvsem nase in ni bil tako pozoren, kot bi lahko bil. Pripravljen je sprejeti odgovornost za vse, kar se je zgodilo, čeprav trdi, da so nekatere izpovedi popolnoma izmišljene, druge pa tako prirejene glede na to, kar se je dejansko zgodilo, da bi ravno tako lahko bile neresnične.
Vendar pa nič ne kaže, da bi njegovo pojasnilo zaleglo. Škandal so že komentirale tudi nekatere znane osebe, denimo pisateljica J.K. Rowling, ki je primer Gaimana primerjala z Weinsteinom in dejala, da bi se morala literarna srenja na tovrstno vedenje bolj ostro odzvati, Disney je ustavil produkcijo filma po Gaimanovem delu The Graveyard Book, Netflix pa je ukinil serijo Dead Boy Detectives, ki temelji na Gaimanovih stripih.
Pojavili so se tudi namigi, da je Gaiman redno zapeljeval podrejene v založniškem poslu in da so ljudje vedeli, da jih ne smejo puščati samih z njim, pa tudi oboževalke. Vsi ti odnosi naj ne bi bili nujno konsenzualni. Vendar v to doslej nihče ni drezal, saj je imel Gaiman v svetu književnosti visok zvezdniški status. A moč in vpliv je, kot številni pred njim, očitno tudi zlorabljal. Vprašanje je torej, koliko zgodb, pododbnim tem v članku Lile Saphiro, bo še izplavalo.
Primer ponovno odpira dilemo ločevanja pisatelja oziroma umetnika od njegovega dela, če se izkaže, da je umetnik pošast, delo pa kljub temu kakovostno (podobna vprašanja je odprl primer Alice Munro, za katero se je po njeni smrti izkazalo, da je vedela, da je njen mož zlorabljal njeno hčerko). Hkrati je primer Gaiman še en jasen dokaz, da je kultura zvezdništva in občudovanja, čaščenje človeka le zaradi njegovih del, ne da bi vzeli v obzir, kakšen človek je zasebno, preživeta.
Novo na Metroplay: V zaporu sem plesal | Dragan Živadinov