Nemško gospodarstvo v krizi - Volkswagnove težave le vrh ledene gore

Volkswagnove težave so se začele že z afero Dieselgate, ki je močno škodovala ugledu znamke in bila glavni vzrok za odločen korak podjetja v smer elektrifikacije svoje ponudbe, kar naj bi popravilo vtis, a se je strategija za prehod na električna vozila do zdaj izkazala za neuspešno. Toda to je le pika na i ob težavah zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov, šibkejšega domačega gospodarstva po pandemiji in vse močnejše konkurence iz Kitajske.

Proizvajalec avtomobilov mora zdaj prihraniti približno 10 milijard evrov v naslednjih treh letih, kar bi lahko pomenilo izgubo na tisoče delovnih mest in morebitno zaustavitev nekaterih od 10 nemških proizvodnih linij. 

Volkswagnove težave pa so le del širših izzivov nemškega gospodarstva. "Volkswagen je primer uspeha nemške industrije v zadnjih devetih desetletjih," pojasnjuje Karsten Brzeski, glavni ekonomist banke ING za Nemčijo. "Toda ta zgodba nam pove, kaj lahko štiri leta gospodarske stagnacije in 10 let vse slabše mednarodne konkurenčnosti naredijo gospodarstvu. Zaradi njih je vlaganje manj privlačno."

Hud padec gospodarstva

Po podatkih državne statistične agencije Destatis je nemško gospodarstvo lani padlo za 0,3 odstotka. Trije vodilni ekonomski inštituti so napovedali, da bo bruto domači proizvod (BDP) leta 2024 stagniral – predvidena je ničodstotna rast. Pred pandemijo koronavirusa je Nemčija doživela svoje najdaljše obdobje rasti od ponovne združitve leta 1990, ko je BDP naraščal kar 10 let zapored. 

Slabe novice iz Volkswagna, ki jih spremljajo podobne vesti o drugih nemških industrijskih velikanih, med katerimi so BASF, Siemens in ThyssenKrupp, nakazujejo, da je zlatega obdobja nemškega gospodarstva konec in da je gospodarski upad neizogiben. 

"Volkswagnova napoved je zagotovo simptom širše šibkosti nemške industrije, ne osamljen primer," je povedala Franciska Palmas, višja ekonomistka za Evropo pri londonskem Capital Economics. "Industrijska proizvodnja je bila julija skoraj 10 odstotkov pod ravnjo v začetku leta 2023 in je v šestletnem trendu padanja."

Poleg vprašanja nemškega avtomobilskega sektorja Palmas izpostavlja tudi trajno izgubo proizvodnih zmogljivosti v energetsko intenzivni industriji vse od začetka energetske krize leta 2022, ki jo je spodbudila ruska invazija na Ukrajino. Capital Economics pričakuje, da bo delež industrijskega sektorja v nemškem BDP še naprej upadal v naslednjem desetletju. 

Direktorica berlinskega urada raziskovalnega centra Marshal Fund, Sudha David-Wilp, je prepričana, da so težave v državi posledica nepripravljenosti vlade za izvedbo nujnih, a bolečih reform. Med razlogi vidi ​​vzpon strank, kot je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) v zadnjem desetletju.

"Leta Merklove so bila precej udobna in Nemčija je bila dovolj bogata, da je prebrodila pandemično krizo," je povedala. "Toda z vzponom populizma želijo uveljavljene stranke zagotoviti občutek ekonomske varnosti, da prebivalci ne bi imeli občutka, da bodo postali plen radikalnih strank."

A takšna strategija le odloži neizogibno, saj gospodarski šoki zaradi konkurence z nižjimi stroški še naprej odžirajo nemški delež v svetovnem gospodarskem kolaču. Medtem pa vse hujša geopolitična vprašanja, zlasti med Zahodom, Rusijo in Kitajsko, grozijo, da bodo dodatno upočasnila globalizacijo, od katere je imela največ koristi Nemčija.

"Svet se spreminja in z njim tudi naši viri gospodarske rasti," je pojasnil Brzeski. "Volkswagnove težave bi morale biti zadnja budnica za nemško politiko in končni poziv k uvedbi reform in vlaganj."

Na vidiku reforme

Ni sicer znano, kako hitro bodo te reforme potekale, saj v Nemčiji velja zakonska omejitev novega zadolževanja, ki dovoljuje primanjkljaj državnega proračuna v višini največ 0,35 odstotka BDP, težavo pa predstavljajo tudi konflikti med koalicijski partnerji kanclerja Olafa Scholza o zveznem proračunu za leto 2025, kar prinaša le malo prostora za povečanje fiskalne spodbude.

Kljub vrsti negativnih novic ostaja Nemčija ključna lokacija za mednarodne naložbe. Google, Microsoft, Eli Lilly, Amazon in kitajski proizvajalec avtomobilov BYD so v zadnjem letu in pol napovedali velike naložbe.

Berlin je dodelil subvencije v višini okoli 20 milijard evrov za krepitev domačega polprevodniškega sektorja, zlasti v vzhodni Nemčiji, s čimer je podprl naložbe tajvanskega proizvajalca čipov TSMC in Intela. 

Biotehnologija, zelene tehnologije, umetna inteligenca in obramba so prav tako rastoči sektorji, pravi David-Wilp. Dodala je, da bi jih lahko vlada dodatno podprla v okviru oblikovanja svoje nove industrijske strategije.

"Ne propada vse, ni vse tako črno. Pred nami so poti rasti," je dejala. "Stvari se morajo poslabšati, preden se izboljšajo, zato je treba znova obuditi smisel za inovativnost." Reforme pa bodo verjetno morale počakati do naslednjih zveznih volitev, predvidenih za september 2025.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču