Zgodovina novega leta: zakaj nov list obračamo prav prvega januarja?

Enkrat je treba obrniti nov list - a zakaj to počnemo prav prvega januarja? Novo leto ima dolgo zgodovino, vendar to ne pomeni, da smo ga od nekdaj praznovali v enakem časovnem obdobju.

Po poročanju portala History.com so novo leto prvi slavili Mezopotamci. Njihovemu 11 dni trajajočemu novoletnemu prazniku se je reklo Akitu, praznovali pa so ga na spomladansko enakonočje, torej v poznem marcu.

Marec je bil novoletni mesec tudi za stare Rimljane, saj so sledili lunarnemu ciklu, vse dokler ni Julij Cezar leta 46 pred našim štetjem uvedel julijanskega koledarja, ki je za prvi dan novega leta ustoličil prvi januar, v skladu z imenom boga novih začetkov Janusa. Na ta dan so Rimljani tako žrtvovali daritve Janusu, so si pa tudi izmenjevali darila in organizirali hišne zabave.

Vendar tudi Julij Cezar, poroča City Magazine, ni uspel povsem standardizirati novoletnega dneva. Z vzponom krščanstva je bilo leta 567 praznovanje novega leta na prvi januar preklicano, češ da je to poganski običaj.

Prvi dan v novem letu je tako postal božič, torej 25. december, posamezne evropske države so novo leto štele tudi od 1. marca, 25. marca (Marijino oznanjenje) ali celo od velike noči naprej, piše Siol. Uskladitev se je zgodila šele, ko je papež Gregor XIII leta 1582 uvedel gregorijanski koledar.

Gregorijanski, krščanski koledar ali zahodni koledar je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu, od julijanskega koledarja pa se razlikuje po metodi določanja prestopnih let. Julijanski koledar sicer še vedno uporablja pravoslavna cerkev, novo leto pa se po njem zgodi 14. januarja.

Poleg koledarske perspektive obstaja tudi pomemben astronomski dogodek, ki se zgodi približno v času novega leta: zemlja je najbližje soncu v začetku januarja in ta točka se imenuje perihel.

Dandanes je 1. januar torej skoraj povsod priznan kot začetek novega leta, čeprav se v nekaterih državah še vedno držijo in zanašajo na svoj koledar: na primer v Afganistanu, Etiopiji, Iranu, Nepalu in Savdski Arabiji.

Različne vere, različni datumi

Ravno tako kot pravoslavna vera tudi nekatere ostale vere za novo leto uporabljajo drugačna določila. Judovski koledar je, piše City Magazine, lunarni, judovski novoletni festival, Rosh Hashanah, pa se običajno praznuje med septembrom in oktobrom.

Tudi islamski koledar hidžri je lunarni, kar pomeni, da se čas novega leta močno zamakne: prihodnje leto bo novo leto tako padlo na 6. julij.

Kitajsko novo leto se začne prvega po luninem koledarju, kar je nekje med 21. januarjem in 20. februarjem. Kitajci novo leto imenujejo tudi praznik pomladi, ker zaznamuje konec hladnega obdobja in začetek novega letnega časa.

Poleg Kitajske praznik pomladi praznujejo še v Vietnamu, Koreji, Laosu, prav tako lunin koledar upoštevajo Mongolci in Tibetanci.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice