V Južni Koreji se vrstijo pozivi k odstopu predsednika države.
V Južni Koreji se danes vrstijo pozivi k odstopu predsednika Yoon Suk-yeola, ki je v torek sprva razglasil izredno vojno stanje, nato pa po ukrepanju parlamenta ukaz preklical. Njegovo ravnanje je na ulice pognalo na tisoče protestnikov, opozicija namerava predsednika obtožiti vstaje.
Naznanil izredno vojno stanje
Yoon je v torek osupnil narod in svet s televizijskim naznanilom, da zaradi delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je ob podpori 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost.
190 od 300 poslancev je kljubovalo vojski in si izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Yoonu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.
Yoonova razglasitev vojnega stanja - prvič po več kot štirih desetletjih - je državo pahnila v največjo krizo v njeni sodobni zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njene zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.
Poziv k odstopu
Za predsednika države njegovo ukrepanje očitno ne bo ostalo brez posledic. Njegovi najtesnejši sodelavci so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, k temu sedaj številni pozivajo še konservativnega politika in nekdanjega tožilca, ki predsedniški položaj zaseda od leta 2022.
Med njimi je glavna opozicijska Demokratska stranka (DP), katere poslanci so v prizadevanjih za preklic vojnega stanja preskakovali ograje parlamenta in se prerivali z varnostnimi silami. Napovedujejo celo, da bodo Yoona, njegovega obrambnega in notranjega ministra ter vpletene predstavnike vojske in policije obtožili vstaje.
Osrednje združenje sindikatov v državi je pozvalo k splošni stavki, dokler Yoon ne odstopi. Med protestniki, ki so po odpravi vojnega stanja začeli proslavljati, je bilo slišati pozive k njegovi aretaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do predsednikovega ravnanja so kritični tudi znotraj Yoonove lastne Stranke moči ljudstva (PPP), katere poslanci so pripomogli k odpravi vojnega stanja in sedaj pozivajo k odgovornosti vpletenih.
Yoon je sicer za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente". Podrobnosti o grožnjah iz Severne Koreje ni navedel, se pa je nato spravil zlasti na delovanje opozicije, ki ima v parlamentu večino in je nazadnje izsilila močno okleščen proračun.
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih