Zaradi podnebnih sprememb je pridelek olja precej manjši, cene pa višje.
Oljčne veje se lomijo pod težo pridelka, oljarne so še vedno odprte, a olja teče manj od pričakovanj. Z vidika potrošnika je računica jasna: ta letina prinaša na Hrvaškem manj oljčnega olja, a tudi njegovo višjo ceno.
S situacijo pa se soočajo tudi v ostalih državah Evrope: ogroženi so namreč milijoni ljudi v sredozemski regiji, ki živijo od te industrije, bodo pa zaradi višjih cen spremembo občutili tudi potrošniki, poroča The Parliament.
Livio Belci bo svojo trgatev kmalu pripeljal h koncu in že ve, da bo ne glede na odličen in zdrav pridelek olja imel manj kot lani. "Recimo, deset ton je v bistvu tisoč litrov manj, saj je lani povprečje bilo okoli 12,5 do 13, letos pa 9,5 morda 10. Pri nekaterih so ocene še precej nižje," je povedal za Dnevnik.hr.
Vzrok za nizek pridelek je, pravijo agronomi, v podnebnih spremembah: prisotni sta bili namreč izjemna vročina in suša v juliju in avgustu, ki sta precej zmanjšali pridelek oliv, septembra pa je bilo preveč dežja in padec temperature.
"Oljka ni mogla obroditi oliv. Plodov je več kot lani, pridelki pa so za polovico manjši kot lansko leto, saj je v olju prisoten velik delež vode," je za Dnevnik.hr povedal Marijan Marijanović. Letošnje leto je tako za mnoge neprijetno presenečenje. Čeprav je kakovost olja odlična, pa bo oljčnega olja manj.
Kako pa bo s cenami? Nekateri so svoje olje že podražili za kakšen evro, nekateri oljkarji pa se o ceni še odločajo.
Da bi oljke spomladi cvetele in obrodile kilograme debelih, sončnih zelenih plodov, ki so potrebni za steklenico ekstra deviškega olja, morajo biti v hladnejših mesecih leta izpostavljene temperaturam od približno 5 do 15 stopinj Celzija.
