Otroci ostali brez staršev: radi bi se šolali, a potrebujejo vašo podporo

Sonam Lama, ravnatelj kampusa Marshyangdi, je o tej šoli sanjal več kot trideset let, odkar je prvič začel delati kot učitelj. Ko je pred desetimi leti spoznal Shereen Sarick, ki je prišla v njegovo šolo prostovoljno delat s svojim sinom, si niti v sanjah ni mogel predstavljati, kaj bo glavni pobudnici in organizatorki te akcije uspelo.

Po slavnostnem odprtju, ki so se ga udeležili največji donatorji z različnih koncev sveta, pa ravnatelja Sonama čaka trdo delo. Za vse otroke, ki jih šola zdaj lahko sprejme, mora najti sponzorje. Ljudi, ki so pripravljeni za celo šolanje plačevati stroške vsakega posameznika. 

Kaj vse potrebujejo šolarji?

Donatorji lahko sponzorirajo študenta z letno donacijo za kritje stroškov šolnine, bivanja, uniform in preostalih šolskih potrebščin, od nakupa zvezkov in pisal do šolske torbe. V zahvalo donatorji ob koncu vsakega semestra prejmejo fotografijo, izkaznico in ročno napisano pismo svojega študenta. 

Po uničujočem potresu, ki je leta 2015 prizadel Nepal, se je število otrok, ki so ostali ne samo brez staršev, ampak celo brez družine, povečalo, zato je pomoč še več kot dobrodošla. Otroci, ki dnevno obiskujejo šolo, so otroci iz naselja, kjer stoji šola, zato je za njih v veliki večini primerov poskrbljeno.

Ob odprtju se je na sponzorje, ki jih imenuje skrbniki, in starše spomnila tudi Shereen. "Starši in skrbniki, vem, da se odrekate vsemu, samo da lahko otroke pošljete v šolo. Tako predano in nesebično. To je prijaznost in modrost, ki jo je težko najti. Še posebej, ko pomislim, da pošljete otroke tako daleč stran za toliko let, z vedenjem, da jih boste videli morda enkrat na leto, morda čez nekaj let," je pojasnjevala, kako pomembne so odločitve tako nemočnih, toda ljubečih staršev.

"Starši, vsa čast. Neverjetni ste. Tudi vi, učenci. Vsi ti dobri in prijazni ljudje, ki so pomagali zgraditi šolo, to počnejo zaradi vas. Vi ste tisto, kar nas vodi, da pomagamo."

Ne samo njena, ampak filozofija celotnega kampusa pa so dobra dela. Slogan, ki krasi njihova poslopja, je "Others Before Self", torej v prevodu "Drugi pred mano" oziroma pomislimo tudi na druge, ne samo nase.

"Bodimo drug drugemu vzor in se potrudimo, da z dobrim delom naredimo ta svet lepši. Rastimo skupaj. Verjamem v vas." Podobni motivacijski napisi krasijo vse novozgrajene zgradbe kampusa Marshyangdi, ki se tako tudi imenujejo.

• Stavba modrosti in znanja (Wisdom & Knowledge Block)
• Stavba ljubezni in sočutja (Love & Compassion Block)
• Stavba upanja, zavezanosti in truda (Hope, Commitment & Right ffort Block)

Za več podrobnosti o tem, kakšen je postopek sponzorstva, kolikšen je znesek in kako pogosto se ga nakazuje, bo povedal ravnatelj sam. Vsi, ki vas pomoč pri šolanju nepalskih otrok zanima, se lahko z vprašanji obrnete neposredno na ravnatelja Sonam Lamo. Njegov elektronski naslov hranimo v uredništvu Metropolitan.si. Pišete nam lahko na info@metropolitan.si ali na naš Facebook profil.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev