Ozadje krvavega spora med Izraelom in Palestino: kdo in kdaj je napolnil sod smodnika, iz katerega se vnovič močno kadi?

Konflikt med Izraelom in Palestino je eden najdaljših konfliktov v moderni zgodovini, ki se je začel v štiridesetih preteklega stoletja. Vojskovanje obeh narodov traja še danes, v zadnjih dneh pa smo vnovič priča grozljivim prizorom tako v Izraelu kot tudi v Gazi, kjer že štiri dni preštevajo mrtve, ranjene in celo ugrabljene.

Korenine konflikta segajo daleč v preteklost, pomembno vlogo pa je brez kančka dvoma odigrala tudi mednarodna skupnost, ki je bila pri celotni zgodbi močno prisotna že od samega začetka dalje. Predvsem vloga Velike Britanije je bila zelo pomembna pri ustanovitvi prve judovske države - Izraela. Nekdanji zunanji sekretar Velike Britanije Arthur Balfour je po pogovorih z Zionističnim gibanjem 2. novembra 1917 spisal svojo znamenito izjavo, iz katere se je razvila Balfourova deklaracija.

V deklaraciji, naslovljeni na lorda Rothschilda, je zapisano, da "vlada Njenega Veličanstva z naklonjenostjo gleda na ustanovitev narodnega doma za judovski narod v Palestini in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da olajša dosego tega cilja", pri čemer je bilo na glas poudarjeno spoštovanje človekovih pravic judovskega in nejudovskega prebivalstva. S tem se je rodila ideja o ustanovitvi judovske države na ozemlju Palestine, vendar je do ustanovitve Izraela prišlo šele precej kasneje. 

Po vzponu Adolfa Hitlerja, začetku druge svetovne vojne in preganjanju Judov v prvi polovici prejšnjega stoletja je prišlo tudi do začetka konflikta med Judi in Arabci, ki se je razplamtel po ustanovitvi Izraela leta 1948. Izraelsko-arabski konflikt traja še danes, z nekaterimi kratkimi poskusi premirja.

Sporne teme, ki so privedle do konflikta obeh narodov, vključujejo status Jeruzalema (obe strani ga smatrata za sveto mesto), medsebojno priznavanje, meje, varnost, pravico do vode iz reke Jordan, izraelska naselja na Zahodnem bregu, palestinsko svobodo gibanja in pravico Palestincev do vrnitve znotraj meja Izraela po izgonu, ki je nastal med izraelsko vojno za neodvisnost leta 1948.

Bistvo konflikta se skriva v želji Palestine po popolni neodvisnosti od Izraela in umiku vseh izraelskih vojakov s svojega ozemlja. Po drugi strani judovski desničarji in nacionalisti menijo, da Zahodni breg in Gaza zgodovinsko pripadata njim in da Palestinci niso narod ter da sploh niso obstajali pred ustanovitvijo judovske države leta 1948. Izraelci poudarjajo, da so si arabski voditelji izmislili palestinski nacionalizem, in sicer v želji, da bi uničili Izrael. 

Izrael je prvič okupiral sporna območja Zahodnega brega in Gaze leta 1967, vendar je sredi devetdesetih nekatera območja Zahodnega brega prenesel pod palestinsko samoupravo. Kasneje je prišlo do izraelskega umika iz Gaze leta 2005, po čemer se je konflikt med obema stranema zmanjšal. Obe strani sta začeli tudi z mirovnim procesom.

Zadnji poskus miru je propadel leta 2014, trenutni izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je leta 2015 izjavil, da "ne bo dopustil palestinske države zahodno od Jordana". Ostro Netanjahujevo mnenje glede izraelsko-palestinskega vprašanja, neomajnost Palestincev pri ohranjanju samouprave na spornih območjih in obstoj militantne palestinske organizacije Hamas so privedli do zaostritve odnosov med obema stranema, kar je pred nekaj dnevi vodilo do izbruha nove vojne. 

Celotna mednarodna skupnost je trenutno osredotočena na vojno, ki postaja vsak dan bolj intenzivna in kruta, in to v času, ko se vprašanje ukrajinsko-ruskega konflikta še ni rešilo. Vsak dan je več žrtev, zdi pa se, da nobena stran ni pripravljena na kompromis. Prvotni napadi Hamasa so privedli do ostrega odgovora izraelske vojske, ki trenutno uživa večinsko podporo mednarodne skupnosti, saj je složno in ostro obsodila Hamasov napad v soboto, ki je bil sprožilec za najnovejši konflikt med obema narodoma.

Mnogi menijo, da je tudi ruski dejavnik na strani Palestine eden od glavnih vzrokov za konflikt, ki že zdaj grozi, da bo eden najhujših doslej.