Po 50 letih premora se vračamo na Luno. Tam bo zaživela človeška kolonija, a začetek misije, ki bo nazadnje pripeljala človeka na Mars, je prestavljen.
Največji projekt ameriške vesoljske agencije NASA meji na znanstveno fantastiko. V okviru Artemide (Artemis) bo po 50 letih na Luno ponovno stopila človeška noga. A to še zdaleč ni vse. Tam bosta pristala prva ženska in prva ne-bela oseba, cilj je prvič v zgodovini zagotoviti stalno prisotnost človeka na Luni. Tam bodo astronavti preizkušali tehnologije, ki naj bi že v bližnji prihodnosti človeku pomagale preživeti na Marsu.
View this post on Instagram
Izstrelitev je bila načrtovana za 29. avgust, a so jo morali zaradi uhajanja vodika odpovedati.
Projekt je bil že večkrat prestavljen, sprva so izstrelitev načrtovali že za konec leta 2021. Ko se je že zdelo, da smo na pragu realizaciji prve faze, tako imenovane Artemis I, so začele iti stvari narobe, vse od začetka polnjenja ob polnoči po lokalnem času. Artemis i je testen polet, raketa SLS bo namreč v vesolje pospremila plovilo Orion brez posadke. Preizkusili bodo Orionovo sposobnost delovanja onkraj Zemljine orbite, navigacijske in komunikacijske sisteme. Prav tako bo vesoljska ladja morala dokazati, da se lahko utiri v orbito okrog Lune in se varno vrne nazaj na Zemljo.
Naslednje okno za izstrelitev je 2. septembra.
View this post on Instagram
Orion bo z izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi poletel na hrbtu ogromne rakete Space Launch System (SLS). 2 milijona kilometrov dolga pot bo predvidoma končana v 42 dneh, najbolj oddaljena točka, ki jo bo dosegel Orion, bo 65.000 kilometrov onkraj temne strani Lune.
View this post on Instagram
Že z naslednjo odpravo, Artemis II, bo Orion v vesolje ponesel štiri prave astronavte, a ti še ne bodo pristali. Najprej bodo dvakrat obkrožili Zemljo, da bodo motorji zbrali dovolj moči za polet, nato bodo obleteli še Luno. Let bo trajal 21 dni.
Artemis III bo druga misija s posadko, ki bo tudi pristala na površju našega satelita. Astronavti bodo na južnem polu iskali vodo, preučevali površje, preizkusili tehnologije in se učili živeti in delovati onkraj Zemlje.
Z misijo Artemis želi Nasa odkriti, kako bi lahko Luna delovala kot odskočna deska za pot astronavtov na Mars. Celotna dogodivščina naj bi ameriške davkoplačevalce stala 39 milijard evrov, a zaposleni pri projektu zagotavljajo, da je vložek upravičen ter da bodo Američani z izkupičkom zadovoljni.
Generacija Artemis, kot NASA velikopotezno označuje rojene v tem času, bo generacija raziskovalcev. Po lastnih besedah gredo Američani na Luno iskat nova znanstvena odkritja, morebitne ekonomske priložnosti in inspiracijo. K projektu bi radi pritegnili tudi druge države, a vztrajajo, da bo vodstvo ves čas ameriško.
View this post on Instagram
Najprej bodo postavili bazni tabor Artemis in nekakšno pristanišče v Lunarni orbiti. Začeli bodo s temeljitim raziskovanjem Luninega površja v sodelovanju s komercialnimi in mednarodnimi podjetji, dela bodo izvajali astronavti in roboti.
https://www.metropolitan.si/novice/svet/bodo-astronavti-nekoc-pili-vodo-iz-kraterjev-na-luni/
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"