Resno svarilo klimatologa Nase: če se nenormalne razmere do avgusta ne umirijo, se bo svet znašel na ...

Klimatolog ameriške vesoljske agencija Nasa Gavin Schmidt je posvaril pred nevarnostjo, ki nam preti, če se nepredvideno segrevanje planeta, ki se je lani v povprečju segrel za približno 0,2 stopinje Celzija bolj od pričakovanj, ne bo umirilo.

Temperature vsak mesec občutno presegle rekorde

Schmidt od leta 2016 dela na projetku, ki že od leta 1880 spremlja temperaturne spremembe. Od takrat vsako leto pripravi podnebne napovedi za enoletno obdobje. Letos pa je moral prvič zaskrbljeno priznati, da še nobeno leto doslej ni bolj zmedlo podnebnih znanstvenikov kot leto 2023, je zapisal v članku, objavljenem v reviji Nature. Lansko leto je bilo namreč rekordno vroče, čeprav so podatki, ki so jih imeli klimatologi, kazali nasprotno.

Kljub drugačnim napovedim so v zadnjih devetih mesecih povprečne temperature kopnega in morja za do 0,2 stopinji Celzija presegle prejšnje temperaturne rekorde.

Kot je zapisal Schmidt, splošni trend segrevanja zaradi naraščajočih emisij toplogrednih plinov sicer pričakujejo, "vendar je ta nenadna vročina močno presegla napovedi statističnih podnebnih modelov, ki temeljijo na preteklih opazovanjih." Znanstveniki so preizkusili številne teorije, ki bi lahko pojasnjevale takšno neskladje, a do zdaj nobena kombinacija možnih razlogov ni mogla pojasniti trenutnega dogajanja.

Izmerili najmanjši obseg ledu okoli Antarktike

Da je rekordno toplo obdobje v letu 2023 malo verjetno, so znanstveniki ocenili na podlagi preteklih precendensov, na oceno je vplivalo tudi to, da je v začetku lanskega leta tropski Tihi ocean zaključeval triletno obdobje pojava La Niña, ki vpliva na relativno ohladitev dela Tihega oceana. Na podlagi podatkov, ki so jih imeli, so tako ocenili, da je bila verjetnost rekordno toplega leta za leto 2023 le ena proti pet. 

Kljub tej oceni pa so se lanskega marca temperature morske gladine v severnem Atlantskem oceanu začele dvigovati. Julija so nato izmerili, da je obseg morskega ledu okoli Antarktike daleč najmanjši v zgodovini. V primerjavi s povprečno pokritostjo z ledom med letoma 1981 in 2010 je manjkal del morskega ledu v velikosti Aljaske.

Schmidt je ob tem poudaril, da temperaturna anomalija, ki so jo opazovali, ni bila samo veliko večja od pričakovane, ampak se je začela kazati tudi nekaj mesecev pred začetkom pojava El Niña.

Kaj bi lahko vplivalo na anomalijo?

Teorij za nastanek temperaturne anomalije je več, vendar pojava nobeni ni uspelo pojasniti. Čeprav raven toplogrednih plinov, ki vplivajo na segrevanje planeta, še vedno narašča, bi lahko dodatna obremenitev planet dodatno segrela za največ 0,02 stopinje. K segrevanju bi lahko prispevala tudi izbruh vulkana Hunga Tonga-Hunga Ha'apai na Tongi januarja 2022 ter povečanje sončne aktivnosti pred napovedanim sončnim maksimumom, vendar pa tudi to nikakor ne bi bilo dovolj za tako veliko anomalijo, je zapisal Schmidt. 

V članku je omenjen še en mogoč dejavnik. In sicer bi lahko vplivali novi predpisi, ki od leta 2020 veljajo v ladijski industriji in zahtevajo uporabo čistejših goriv, ki zmanjšujejo emisije žvepla. Žveplove spojine imajo v zraku namreč hladilni učinek, kar pa bi moralo kljub vsemu imeti zanemarljiv učinek na segrevanje planeta. Ali to drži, bodo sicer lahko natančno preverili šele čez nekaj časa, ko bodo na voljo vsi podatki iz leta 2023, Schmidt dodatno poudarja, da se zdi malo verjetno, da bi bili učinki aerosolov popoln odgovor na to vprašanje.

Če se razmere ne umirijo, bomo v težavah

Temperaturna anomalija, ki je zbegala klimatologe, je razkrila vrzel v znanju, ki je brez primerjave in do katere je prišlo prvič po 40 letih, odkar so znanstvenikom, ki oblikujejo podnebne modele, na voljo satelitski podatki, ki jim nudijo vpogled v zemeljski podnebni sistem v realnem času. Schmidt je ob tem opozoril, da se bo svet znašel na do zdaj še neznanem območju, če se temperatura do avgusta ne bo stabilizirala, kar je sicer razumno pričakovati.

"To bi lahko pomenilo, da segrevanje planeta že korenito spreminja delovanje podnebnega sistema, in to veliko hitreje, kot so znanstveniki pričakovali," je še opozoril Schmidt in dodal, da bi lahko takšna ugotovitev pomenila tudi, da so statistične ugotovitve na podlagi preteklih dogodkov manj zanesljive, kot so znanstveniki menili do zdaj. To bi lahko med drugim tudi povečalo negotovost pri sezonskih napovedih suš in padavin.

Novo na Metroplay: Težava, s katero se soočajo številni, ima rešitev: "Pacient že zvečer lahko normalno funkcionira"