Posedovanja manjših količin konoplje ne bodo več preganjali

Dekriminalizacijo majhnih količin konoplje za osebno rabo je podprlo osem od 11 vrhovnih sodnikov v postopku, ki se je začel leta 2015. Sodišče je takrat prevzelo primer brazilskega zapornika, ki so mu zaradi posedovanja treh gramov konoplje prisodili dodatno zaporno kazen.

Večina vrhovnih sodnikov je odločila, da je posedovanje konoplje za osebno rabo nezakonito dejanje, toda ne takšno, ki bi ga kazensko preganjali, je povedal predsednik vrhovnega sodišča Luis Roberto Barroso in pojasnil, da so sodniki razpravljali tudi o razmejitvi količine, ki preprodajalca ločuje od rekreativnega uporabnika.

Razpravljali so o količini, ki sega od 25 do 60 gramov konoplje. Konkretno odločitev bo sodišče bo napovedih Barrosa sporočilo še danes.

Po brazilski zakonodaji, sprejeti leta 2006, je pridobivanje, posedovanje ali promet z drogami kaznivo dejanje. Zakonodaja natančneje ne določa ločnice med količino, ki kaže na nedovoljeno preprodajanje oziroma na osebno in medicinsko rabo. V prvem primeru zakon v Braziliji predvideva zaporno kazen.

Kot je svojo podporo dekriminalizaciji konoplje pojasnil vrhovni sodnik Alexandre de Moraes, obstoječa zakonodaja kaznuje predvsem mlade in temnopolte ljudi in jih obravnava kot preprodajalce, čeprav so pri njih zasegli manjše količine droge.

Dekriminalizacija konoplje je v Braziliji kontroverzna tema. Aprila je senat, kjer imajo konservativci večino, izglasoval predlog zakona, po katerem posedovanje nedovoljenih drog - ne glede na količino - pomeni kaznivo dejanje. O predlogu zakona mora še odločati spodnji doma parlamenta, poroča AFP.

V zadnjih letih so nekatere države že dekriminalizirale rekreativno rabo konoplje, med njimi so Urugvaj, Malta, Luksemburg in Nemčija.

Novo na Metroplay: Težava, s katero se soočajo številni, ima rešitev: "Pacient že zvečer lahko normalno funkcionira"