Posledice ekstremne vročine za zdravje otrok: "Zaradi hitrejšega srčnega utripa je še posebej nevarna za dojenčke"

"Ekstremna vročina narašča, kar ogroža zdravje, dobrobit in vsakodnevno rutino otrok. Otroci niso majhni odrasli. Njihova telesa so bolj občutljiva na ekstremno vročino. Hitreje se segrejejo in počasneje ohlajajo. Ekstremna vročina je zaradi hitrejšega srčnega utripa še posebej nevarna za dojenčke," je opozorila izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell.

Analiza, ki ekstremno vročino opredeljuje kot temperature nad 35 stopinj Celzija, temelji na primerjavi povprečja iz 60. let prejšnjega stoletja in povprečja med letoma 2020 in 2024. Ugotavlja, da skoraj pol milijarde otrok živi na območjih, kjer je vsako leto vsaj enkrat več ekstremno vročih dni kot pred 60 leti. Mnogi med njimi nimajo infrastrukture za prilagoditev takšni vročini.

Na globalni ravni so ekstremno vročim dnevom najbolj izpostavljeni otroci v zahodni in srednji Afriki. Približno 123 milijonov otrok oziroma 39 odstotkov otrok v regiji je v povprečju več kot tretjino leta izpostavljenih temperaturam nad 35 stopinj Celzija, v Maliju kar 212 dni, v Nigru 202 dneva, v Senegalu 198 dni in v Sudanu 195 dni.

V Latinski Ameriki in na Karibih medtem skoraj 48 milijonov otrok živi na območjih, kjer je enkrat več izjemno vročih dni kot pred 60 leti, je sporočil Unicef.

Izpostavljenost vročini povzroča vročinski stres v telesu, ki predstavlja nevarnost za zdravje in dobro počutje otrok ter nosečnic, še posebej kadar ukrepi za hlajenje niso na voljo. Povezan je z zapleti med nosečnostjo, prispeva k podhranjenosti otrok in povzroča, da so otroci bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Negativno vpliva tudi na razvoj živčevja in duševno zdravje.

Ekstremna vročina ima zaskrbljujoče učinke tudi, če jo doživljamo dlje časa. Kot kaže analiza, ekstremna vročina narašča v vseh državah po svetu, otroci pa so izpostavljeni močnejšim, daljšim in pogostejšim vročinskim valovom.

V luči tega je Unicef spomnil, da morajo v prihodnjih mesecih vse države, podpisnice pariškega sporazuma, predložiti nove nacionalne podnebne načrte. Pri tem je voditelje, vlade in zasebni sektor pozval, naj izkoristijo to priložnost in sprejmejo ambiciozne ukrepe, ki bodo podpirali pravico vsakega otroka do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.

Ti ukrepi bi morali biti usmerjeni predvsem v zaščito življenja, zdravja in dobrobiti otrok ter v zmanjšanje emisij in izpolnitev mednarodnih sporazumov o trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču