Pot v prepad? Verjetnost, da bo segrevanje ozračja v sedmih letih preseglo 1,5 stopinje Celzija, je zelo visoka

Celotne emisije ogljikovega dioksida, tako iz fosilnih virov kot iz obdelave zemlje, npr. s krčenjem gozdov, bodo po projekcijah letos znašale 40,9 milijarde ton, potem ko so lani 40,6 milijarde ton, kar je bilo "daleč od strmega zmanjšanja, ki bi bilo potrebno za doseganje globalnih podnebnih ciljev", po navaja poročilo.

Ob sedanji ravni izpustov je po ocenah konzorcija 50-odstotna verjetnost, da bo segrevanje ozračja v sedmih letih preseglo 1,5 stopinje Celzija. "Trenutno se zdi neizogibno, da bomo presegli ciljno zmanjšanje za 1,5 stopinje iz pariškega sporazuma," je opozoril vodilni profesor v raziskavi Pierre Friedlingstein iz Global Systems Institute v angleškem Exetru.

Voditelji na podnebni konferenci ZN COP28 se bodo morali dogovoriti za hitro zmanjšanje emisij iz fosilnih goriv, da bi segrevanje omejili vsaj na dve stopinji Celzija, je poudaril. Zadnji podatki po besedah profesorice okoljskih znanosti na Univerzi East Anglia Corinne Le Quere kažejo, da prizadevanja niso zadostna, da bi svetovne emisije približali neto ničelnim, da pa se nekateri trendi glede izpustov obračajo, kar da kaže na to, da so podnebne politike lahko uspešne.

Najbolj bodo porasle emisije iz nafte 

"Vse države bi morala svoja gospodarstva razogljičiti hitreje, kot to počno sedaj, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb," je opozorila. Poročilo ugotavlja, da se izpusti ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv na nekaterih območjih zmanjšujejo. V EU bodo po oceni padli za 7,4 odstotka in v ZDA za tri odstotke. Povečali pa se bodo v Indiji, za 8,2 odstotka in na Kitajskem, za štiri odstotke.

Najbolj bodo porasle emisije iz nafte (za 1,5 odstotka), sledile bodo emisije iz premoga (za 1,1 odstotka) in plina (0,5 odstotka), kažejo projekcije. Raven ogljikovega dioksida bo po oceni letos znašala v povprečju 419,3 delca na milijon, kar je 51 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Poročilo je bilo objavljeno v času letošnje podnebne konference ZN, kjer je v ospredju vprašanje prihodnje rabe fosilnih goriv. Osnutek dogovora, ki bi ga sprejeli na konferenci, vključuje vse možnosti, od postopne opustitve rabe fosilnih goriv do tega, da se vprašanja rabe teh goriv sploh ne bi omenjalo.

Nevladne organizacije navajajo, da se je za letošnjo konferenco registriralo rekordnih okoli 2500 lobistov, ki zagovarjajo interes fosilnih virov, približno štirikrat toliko kot na lanski konferenci. Savdska Arabija, ki je največja izvoznica nafte na svetu, je denimo že napovedala, da ne bo podprla morebitnega določila v končnem dogovoru, da se fosilne vire postopoma opusti. "Vprašajte jih (tiste, ki javno pozivajo k postopni opustitvi fosilnih goriv, op. p.), kako bodo to izvedli," je dejal savdski minister za energijo Abdulaziz bin Salman.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice