Čeprav je Evropa že res v dobrem položaju pri pridelavi hrane, obstajajo tudi določene ovire, kot je odvisnost od uvoza soje kot glavnega živila za krmo živali.
Vlade se ne sprašujejo več, kdaj bi lahko nastopila kriza preskrbe s hrano, temveč s koliko težavami se bodo lahko spopadle. Ameriški Bloomberg je ob tem objavil članek, v katerem analizira, katere večje motnje bi lahko sledile v prihodnjem obdobju za Evropo. Vzrok za zaskrbljenost je bilo srečanje evropskih uradnikov in predstavnikov industrije prejšnji mesec v Bruslju. Razpravljali bi naj o tem, kaj storiti v scenariju, ki prej sploh ni bil omenjen - pravi prehrambeni krizi, poroča Večernji list.
"Pričakujte kaos. Morda tega niti ne boste razumeli," je bilo po poročanju medijev rečeno na omenjenem srečanju, ki so mu sledile fotografije, ki prikazujejo vojno ruskih in ukrajinskih kmetov, embargo in izvoz nekaterih živil ali propadle letine kmetov.
Analiza tudi navaja, da se "stresni test" pogosto uporablja v bančnem sektorju, v prehrambenem sektorju pa je popolna neznanka. Ker naj bi Evropa bila eno najbolje oskrbovanih območij na svetu, skrb ni odveč. Glede na okoliščine zadnjih štirih let, od pandemije do vojne v Ukrajini, eni glavnih izvoznic žita, pa so scenariji z resnimi težavami vse bolj verjetni.
Polja
Bloomberg še navaja, da je Evropa sicer v dobrem položaju, ko gre za pridelavo hrane, a obstajajo tudi določene ovire, kot je odvisnost od uvoza soje kot glavnega živila, ki se uporablja za živalsko krmo.
Tako so med glavnimi problemi navedeni vse večja moč Kitajske, vojna v Sudanu, pa tudi predsedniške volitve v ZDA, ki bodo bolj negotove kot kdaj koli prej – vse to so razlogi, ki bi lahko pomembno vplivali na to, kakšen bo trg hrane v Evropi v prihodnjem obdobju.
Novo na Metroplay: "Potem te življenje pokliče" | N1 podkast s Suzano Lovec