To je velik dan za znanost! Poglejte 13,5 milijarde let v preteklost, v čas le 300 milijonov let po rojstvu vesolja.
Ameriški predsednik Joe Biden je pred kratkim razkril eno od slik iz prvega paketa presenečenj vesoljskega teleskopa James Webb. Najgloblje globoko polje do zdaj je bistveno preseglo najboljše slike legendarnega Hubblovega vesoljskega teleskopa. A vse to je bil le uvod.
Iz Nasinega Goddardovega centra v Marylandu je zdaj prišlo še več osupljivih prvih fotografij. Na slavnostni tiskovni konferenci so med drugim spregovorili šef Nase Bill Nelson in znanstveniki Evropske vesoljske agencije (ESA) ter kanadske CSA, ki prav tako sodelujejo pri projektu.
Vesolje je staro 13,8 milijarde let, Webb bo gledal skoraj čisto na začetek, 13,5 milijarde let v preteklost.
Navdušenje nastopajočih se je komaj skladalo s formalnostjo suknjičev in kravat, ko so drugo za drugo pokazali:
SMACS 0723
Najgloblje globoko polje z nam bližnjimi galaksijami, ki krepijo svetlobo objektov za sabo. Zaradi njih bomo lahko od zdaj naprej videli dlje kot kdajkoli. To je fotografija, s katero je predsednik Biden že dan pred tiskovno konferenco dražil javnost. Kopica galaksij SMACS 0723 je nastala približno takrat kot naše Sonce. Najmanjše rdeče pike so galaksije, ki so nastale pred približno 13,1 milijarde let.
WASP-96b
WASP-96b je eksoplanet izven našega Osončja, ki je večinoma plinast in kroži okrog svoje zvezde približno 1150 svetlobnih let od Zemlje. Webb je izmeril sestavo njegove atmosfere, zaznal je vodo, oblake in meglice nad vročim plinskim velikanom, ki kroži okrog našemu Soncu podobne zvezde.
View this post on Instagram
Čeprav je Hubble v zadnjih dveh desetletjih analiziral številne eksoplanete in njihove atmosfere ter leta 2013 prvič zaznal tudi sledi vode, je že prvo Webbovo opazovanje prineslo mnogo natančnejše podatke. Ena od njegovih nalog je tudi iskanje potencialno naseljivih planetov.
Meglica Južni prstan
Meglice niso le zvezdne porodnišnice. Meglica Južni prstan je planetarna meglica, oblak prahu in plina okrog umirajoče zvezde. Ker teleskop zajame tudi svetlobe izven našega vidnega polja, te nato umetno pobarvajo, da si lažje predstavljamo, kaj je na fotografijah.
Medlejša zvezda na sredini že tisočletja oddaja prstane plina in prahu, Webb je prvič razkril, da je ovita v prah. Fotografija je pokazala tudi, da sta v središču dejansko dve zvezdi. Umirajoča in mlajša, svetlejša zvezda se vrtita druga okrog druge. Meglica Južni prstan je od nas oddaljena približno 2500 svetlobnih let, posneli sta jo dve različni Webbovi kameri.
Stephanov kvintet
Skupek petih galaksij v ozvezdju Pegaza je prvi skupek galaksij, kar so jih kdaj odkrili. Zanje vemo od davnega leta 1787. Portret petih galaksij je največja Webbova fotografija do zdaj, na nebu pokriva približno eno petino Luninega premera. Sestabljena je iz 1000 posameznih posnetkov in obsega 150 milijonov slikovnih pik.
Meglica Gredelj (Carina)
Veliki finale predstavlja največja in najsvetlejša zvezdna porodnišnica na našem nebu. Za zaveso plina in prahu so še nikoli prej videne mlade zvezde, ki jih je razkril šele Webbov teleskop. Njegovi sposobni inštrumenti nam omogočajo pogledati v najzgodnejše, hitre faze nastanka zvezd. Posamezna zvezda v tem stanju ostane le med 50.000 in 100.000 let.
In kaj si astrofiziki obetajo od teh čudovitih fotografij? Nič manj kot razumeti začetek (in morda konec) vesolja.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec