To je najbolj onesnaženo mesto v Evropi! Številke o kvaliteti zraka so zaskrbljujoče, poglejte, kaj pravijo za Slovenijo

Se kdaj, ko se sprehajate po mestu, sprašujete kakšen zrak dihate? Znanstveniki namreč trdijo, da je onesnaženost zraka postala "globalna zdravstvena katastrofa". Novo poročilo švicarskega podjetja IQAir, ki se ukvarja s tehnologijo kakovosti zraka, razkriva, da bo leta 2023 le sedem držav na svetu doseglo varno raven onesnaženosti zraka, poroča Euronews. 

Poročilo o kakovosti zraka na svetu, ki je bilo objavljeno ta teden, temelji na podatkih iz več kot 30.000 postaj za spremljanje onesnaženosti zraka v 134 državah, ozemljih in regijah. Na 124 od teh bilo ugotovljeno, da so bile v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) presežne varne ravni PM2,5. Ti mikroskopski delci s premerom manj kot 2,5 mikrona z vdihavanjem lahko dosežejo tudi krvni obtok in so povezani z boleznimi srca in pljuč, visokim krvnim tlakom, povečanim tveganjem za astmo, depresijo in tesnobo ter prezgodnjo smrtjo.

Katerih sedem držav sicer dosega varne ravni kakovosti zraka?

Sedem držav, ki so izpolnile varno smernico pet mikrogramov na kubični meter zraka ali manj, so Avstralija, Estonija, Finska, Grenada, Islandija, Mavricij in Nova Zelandija. Tudi Portoriko, Bermudski otoki in Francoska Polinezija so dosegle varne ravni. V Evropi je bil zrak najčistejši na Islandiji (4 μg/m3), sledita Estonija (4,7 μg/m3) in Finska (4,9 μg/m3). Za označevanje ravni onesnaženosti je bila uporabljena barvna lestvica, pri čemer so številne evropske države uvrščene v zeleno kategorijo, kar pomeni, da je raven onesnaženosti dvakrat višja od varnega standarda. 

Med najmanj onesnaženimi državami so bile Švedska, Irska, Norveška, Portugalska, Lihtenštajn, Danska, Združeno kraljestvo, Andora, Latvija, Ukrajina, Nizozemska, Luksemburg, Švica, Nemčija, Belgija, Francija, Avstrija, Španija in Rusija. Evropska mesta so od časa poročila za leto 2022 pokazala izboljšanje, saj jih je bilo leta 2023 54 odstotkov uvrščenih med zelena mesta, medtem ko jih je bilo leto prej 39 odstotkov.

Kako močno je onesnažen zrak v drugih evropskih državah?

V rumeni kategoriji, ki označuje stopnjo onesnaženosti, ki je do trikrat višja od varnega standarda, so se znašle Litva, Češka, Madžarska, Malta, Slovaška, Bolgarija, Hrvaška, Poljska, Ciper, Italija in tudi Slovenija. Največji napredek pri zniževanju ravni delcev PM2,5 je leta 2023 pokazala Hrvaška, kjer se je letno povprečje v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za več kot 40 odstotkov. To je dosegla s povečanjem uporabe obnovljivih virov energije, ki doslej predstavljajo več kot 31 odstotkov mešanice energetskih virov v državi - precej nad povprečjem EU, ki znaša 23 odstotkov.

Hrvaška je uvedla tudi politike za postopno opustitev premoga pred letom 2033, zmanjšanje emisij metana za 30 odstotkov pod ravnijo iz leta 2020 do leta 2030 in prenehanje krčenja gozdov do leta 2030.

V oranžni kategoriji - do petkrat nad varnimi ravnmi - so bile Moldavija, Romunija, Albanija, Grčija, Turčija, Srbija in Črna gora.V Bosni in Hercegovini se je raven delcev PM2,5 leta 2023 v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 18 odstotkov, vendar ostaja najbolj onesnažena država v regiji, sledi pa ji Severna Makedonija - obe državi sta se uvrstili v rdečo kategorijo z javno onesnaženostjo, ki pa je petkrat višja od varnega standarda. Igdir v Turčiji je najbolj onesnaženo mesto v Evropi, saj je raven delcev PM2,5 več kot devetkrat višja od varnega standarda.

Katere so najbolj onesnažene države na svetu?

Države z najslabšo kakovostjo zraka se nahajajo v južni in osrednji Aziji, kjer se nahaja tudi 10 najbolj onesnaženih mest na svetu. Bangladeš je zasedel nehvaležno prvo mesto z 79,9 µg/m3, kar je več kot 15-krat več kot 15-krat več od letne smernice SZO za delce PM2,5.

Zakaj so podatki o kakovosti zraka pomembni?

Poročila o kakovosti zraka so pomemben poziv k ukrepanju za zmanjšanje ravni onesnaženosti, ki je običajno najhujša na območjih, kjer živijo ranljive in premalo zastopane skupine ljudi. Zaradi pomanjkanja podatkov v afriških državah tretjina prebivalcev celine nima dostopa do podatkov o kakovosti zraka, kar pomeni, da jih veliko ni moglo biti vključenih v študijo.

"Čisto, zdravo in trajnostno okolje je splošna človekova pravica," pravi Frank Hammes, globalni izvršni direktor družbe IQAir. "V mnogih delih sveta pomanjkanje podatkov o kakovosti zraka zavira odločno ukrepanje in tako je še vedno prisotno nepotrebno človeško trpljenje. Podatki o kakovosti zraka pa rešujejo življenja. Kjer se o kakovosti zraka poroča, se ukrepa in kakovost zraka se izboljša. Onesnaženost zraka je tudi leta 2023 ostala globalna katastrofa,“ izpostavlja in dodaja: "Globalni nabor podatkov IQAir je pomemben opomnik na krivice, ki so posledice tega in na potrebe po izvajanju številnih rešitev, ki obstajajo za težavo."