Po več kot stoletju so znanstveniki na območju reke Krke ponovno odkrili nekaj izjemnega.
Na območju reke Krke na Hrvaškem so znanstveniki po več kot 130 letih znova odkrili redko kopensko algo trentepohlia aurea, kar predstavlja pomemben pokazatelj obnavljanja naravnih ekosistemov v tem edinstvenem vodotoku. Ponovno odkritje alge potrjuje pozitivne spremembe v naravnem ravnovesju, ki so nastale po prepovedi kopanja na znamenitem Skradinskem buku v Narodnem parku Krka.
Krka je ena najpomembnejših naravnih znamenitosti Hrvaške, ki se ponaša s sedmimi veličastnimi slapovi in specifičnim kraškim ekosistemom. Zaradi velikega turističnega pritiska in energetskega izkoriščanja je bilo njeno naravno ravnovesje močno prizadeto. Predvsem kopanje pod Skradinskim bukom je povzročilo prekinitev procesa nastajanja sedre ter vplivalo na kakovost vode in biotsko raznovrstnost.
Leta 2019 je bila sprejeta odločitev o postopni prepovedi kopanja, ki je bila v celoti uveljavljena v začetku leta 2021. Učinki odločitve so bili hitro opazni – ekosistem se je začel stabilizirati, sedra se je v podnožju slapa začela obnavljati, povečala se je številčnost rastlinskih in živalskih vrst, številne prej izginule vrste pa so se ponovno naselile na območje.
Med njimi je tudi trentepohlia aurea, kopenska alga, ki je bila zadnjič dokumentirana na Hrvaškem pred več kot stoletjem. To ponovno odkritje priča o regeneraciji naravnih skupnosti vzdolž reke Krke in dokazuje potencial tega območja za ponovno vzpostavitev alg, lišajev in mahov kot ključnih organizmov v sedrotvornem sistemu.
Znanstveniki in strokovnjaki poudarjajo, da gre za po svoje vsekakor osupljiv in hkrati izjemno pozitiven primer, kako lahko premišljene varstvene politike in omejevanje človekovih vplivov omogočijo naravi, da si opomore in znova vzpostavi ekološko ravnovesje. Krka tako ostaja dragocen primer trajnostnega upravljanja naravnih virov in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Novo na Metroplay: Ana Grdadolnik o nastopu na letošnji Emi, glasbeni karieri in prostem času