6. 11. 2024, 07:00 | Vir: STA
Ameriški senat: prvič v zgodovini bosta v njem sedeli dve temnopolti senatorki
Republikanci osvojili večino v ameriškem senatu.
Na kongresnih volitvah v ZDA so si republikanci zagotovili večino v zgornjem domu senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Zasedli so 51 sedežev od skupno 100, dva so odvzeli demokratom, na podlagi anket in dosedanjih izidov poroča ameriška tiskovna agencija AP.
V napetem boju za senatne sedeže je trenutni republikanski guverner Zahodne Virginije Jim Justice premagal demokratskega tekmeca in bo tako zasedel sedež, ki je doslej pripadal Joe Manchinu, neodvisnemu senatorju, ki je glasoval z demokrati. Obenem je tudi v Ohiu dolgoletni demokratski senator Sherrod Brown moral priznati poraz Bernieju Morenu, poslovnežu, ki uživa podporo Trumpa.
V 100-članskem senatu, kjer so imeli doslej demokrati večino 51 glasov, imajo tako republikanci trenutno 51 sedežev, demokrati pa 42. Rezultatov v sedmih zveznih državah po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še niso razglasili. Republikanci naj bi osvojili še vsaj tri sedeže - v Montani in morebiti še Wisconsinu in Pensilvaniji.
Prvič v zgodovini bosta v senatu sedeli dve temnopolti ženski - demokratki Angela Alsobrooks in Lisa Blunt Rochester sta zmagali v Marylandu in Delawaru.
Več možnosti za zmago naj bi demokrati imeli v predstavniškem domu, kjer trenutno sedi 220 republikancev in 212 demokratov, trije sedeži pa so prazni. Demokrati morajo republikancem za večino odvzeti pet sedežev, za kar si prizadevajo predvsem v velikih državah Kaliforniji in New Yorku.
Glede na dosedanje rezultate imajo 151 sedežev, republikanci pa 181, 103 morajo še podeliti. V predstavniškem domu med drugim ostaja vplivna demokratka Nancy Pelosi. 84-letnica, ki položaj v spodnjem domu kongresa zaseda od leta 1987, je pričakovano ubranila svoj sedež v Kaliforniji.
Čeprav je večina oči uprtih v izide predsedniškega spopada med demokratko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom, se je obenem v ZDA odvil niz kongresnih volitev, ki bodo odločile, kolikšen del svojega programa bo lahko uresničil bodoči predsednik države. Volivci so izbirali vseh 435 članov predstavniškega doma ter 34 od skupno sto senatorjev.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču