Saj ni res, pa je: skozi amazonski pragozd se boste lahko peljali po avtocesti

Tudi Brazilija je odobrila asfaltiranje ceste, ki poteka skozi središče amazonskega deževnega gozda. Sicer blatna cesta, poimenovana BR-319, bo odslej lažje dostopna vozilom, največja posledica asfaltiranja pa je (in bo) krčenje gozdov.

Prednosti asfaltiranja ceste

Cesto so prvotno zgradili Brazilci v sedemdesetih letih 20. stoletja, vendar je v težkih razmerah deževnega gozda propadla. Velik del poti je v približno šestmesečnem deževnem obdobju neprehoden zaradi blata.

Br 319 traz Amazonas pic.twitter.com/Pe6vG0MfDa

— Claudia Ribeiro (@Claudia47374135) August 7, 2022

Če bo cesta asfaltirana, bo lahko celo leto povezovala največje amazonsko mesto Manaus s preostalo Brazilijo, kar je velika želja in zaveza brazilskega desničarskega predsednika Jaira Bolsonarona, poroča ameriški medij The Guardian.

AMAZONAS: As obras de manutenção da BR-319/AM foram intensificadas, aproveitando o período de estiagem, com o intuito de garantir a trafegabilidade. A reconstrução da rodovia se tornará uma realidade e é prioridade para o Governo Federal! 🇧🇷 #BolsonaroReeleito2022 @jairbolsonaro pic.twitter.com/1nlClvG4vt

— 🛡️⚔️ FONSECA ⚔️🛡️ (@fonsecaavsf) August 6, 2022

Slabosti asfaltiranja ceste

Glaven je strah pred krčenjem gozdov in nezakonito sečnjo v času, ko moramo narediti vse, da ohranimo svetovne gozdove. Amazonski pragozd je namreč ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. 

Ibama emite licença prévia para BR-319 na Amazônia - Organizações apontam motivação política em licença concedida sem viabilidade econômica e ignorando recomendações técnicas do próprio Ibama.
- https://t.co/AbGBoJhMOv pic.twitter.com/GEIqqcYqGn

— CicloVivo (@CicloVivo) August 4, 2022

Bolsonarova oslabitev okoljske zaščite je tako ali tako že spodbudila močno krčenje gozdov: krčenje brazilske Amazonije je leta 2021 doseglo najvišjo vrednost v zadnjih 15 letih, smo poročali.

Asfaltiranje ceste bi nezakonitim sekačem in grabežljivcem zemlje omogočilo lažji dostop do oddaljenih in razmeroma nedotaknjenih območij gozda, po poročanju medija The Guardian menijo okoljevarstveniki.

Prav tako so ocenili, da bo projekt povzročil petkratno povečanje krčenja gozdov do leta 2030, kar je enakovredno površini ameriške zvezne države Floride.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi