Odvila se je letna razprava držav članic ZN: kaj je izpostavila Slovenija?

Imuniteta je procesna ovira za izvajanje pristojnosti in ne more izničiti odgovornosti za kršitve, je v ponedeljek na letni razpravi držav članic ZN o poročilu komisije za mednarodno pravo v New Yorku dejal generalni direktor za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje zadeve Marko Rakovec.

Komisija za mednarodno pravo s svojimi analizami pripomb in praks vlad ter obsežnimi preiskovalnimi prizadevanji v zvezi s ključnimi vprašanji, s katerimi se sooča mednarodna skupnost, pomaga pri postopnem razvoju in kodifikaciji mednarodnega prava.

Poročilo je na 75. zasedanju predstavil predsednik komisije za mednarodno pravo Marcelo Vazquez-Bermudez, letošnje teme pa so razdeljene v tri sklope, o katerih bo razpravljalo več kot 200 udeležencev.

Rakovec je danes govoril o imuniteti državnih uradnikov pred tujo kazensko jurisdikcijo. Dejal je, da se nekatere države zavzemajo za osnutek pogodbe, druge za osnutek členov, tretje za kombinacijo osnutka členov in osnutka smernic.

Izpostavil je ljubljansko-haaško konvencijo, s polnim imenom Konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.

Pred tem ni bilo primerljivega mednarodnega sporazuma 

Gre za mednarodno pogodbo s področja mednarodnega kazenskega prava, ki državam podpisnicam omogoča mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu genocida in drugih hudodelstev. Konvencija je bila sprejeta maja lani v Ljubljani, podprlo pa jo je 80 držav.

Pred tem ni bilo primerljivega mednarodnega sporazuma, ki bi urejal to področje in države so se posebej dogovarjale glede načina sodelovanja. V okviru razprav na sedežu ZN bodo na vrsti še teme, kot so pravne posledice višanja gladine morja, reševanje sporov, pravila mednarodnega prava, preprečevanje piratstva na morju in nasledstva držav.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi