Verniki z vsega sveta žalujejo, Vatikan pa se po smrti papeža Frančiška pripravlja na nekaj, kar se - verjeli ali ne - ni zgodilo že več kot 300 let!
V 89. letu starosti je na velikončno ponedeljek umrl papež Frančišek, poglavar rimskokatoliške cerkve in prvi jezuit na papeškem prestolu. S tem se začenja obdobje devetdnevnega žalovanja, znanega kot novendiale, ki je del stoletne tradicije cerkve in sledi protokolu ob smrti voditelja Svetega sedeža.
Ob tem je zanimivo, da bo Frančišek prvi papež v več kot 300 letih, ki ne bo pokopan v Vatikanu, ampak po lastni želji v rimski baziliki Marije Snežne. Prav tako bo njegov pogreb potekal v precej bolj skromni obliki, kot je običajna za papeže. Telo bo ležalo v odprtem krsti v baziliki svetega Petra, kjer se mu bodo poklonili verniki, voditelji držav in člani kraljevih družin z vsega sveta.
Po tradiciji bo papeževa smrt potrjena s strani vodje vatikanskega zdravstvenega oddelka in t. i. kardinalskega komornika – to funkcijo trenutno opravlja kardinal Kevin Farrell. Po obredu v papeževi zasebni kapeli bodo njegovi prostori zapečateni, osebni dokumenti arhivirani, t. i. ribarski prstan pa bo ceremonialno uničen s kladivcem, da bi se preprečila morebitna ponarejanja dokumentov.
Pogreb bo predvidoma potekal štiri do šest dni po smrti, osrednja maša pa bo na Trgu svetega Petra. V nasprotju s tradicijo Frančišek ne bo pokopan v treh krstah (leseni, cinkovi in brestovi), temveč le v eni sami – iz lesa in cinka, kar odraža njegovo željo po skromnosti.
V krsto bodo najverjetneje položeni tudi spominski predmeti, vključno z dokumentom rogito, ki v tisoč besedah povzema papežev življenjepis in ključne trenutke njegovega pontifikata.
Smrt papeža pomeni tudi začetek obdobja sede vacante, kar pomeni, da je papeški prestol prazen. Konklave – zbor kardinalov, ki bo izbral novega papeža – bo potekal v Sikstinski kapeli med 16. in 21. dnem po smrti. Glasovalno pravico imajo le kardinali, mlajši od 80 let, izvoljeni pa mora biti s dvotretjinsko večino.
