Znanstveniki so ugotovili, da nas lahko kaj takšnega doleti na vsakih 100 let.
Nove raziskave so pokazale, da lahko zvezde, podobne Soncu, približno enkrat na stoletje proizvedejo tako imenovane superizbruhe. Tovrstni pojavi so bili sicer znanstvenikom znani že prej, a so zdaj ugotovili, da se lahko do njih pride veliko pogosteje, kot je veljalo do zdaj. Dognanja znanstvenikov, ki so bila pred nekaj dnevi objavljena v reviji Science, je na Facebooku povzel slovenski komunikator znanosti Sašo Dolenc.
Energija, večja od energije milijarde vodikovih bomb
Ti pojavi so sicer podobni običajnim sončnim izbruhom, a so pri njih izsevanja energije iz zvezd izjemno intenzivna. Morebiten superizbruh na Soncu bi tako imel zaradi ogromnih količin sproščene energije precej večje posledice za naš planet, kot ga imajo običajni izbruhi - lahko bi poškodoval satelite, motili komunikacijske sisteme ter povzročili obsežne izpade električne energije.
"V študiji, ki so jo pravkar objavili v reviji Science, so astronomi analizirali podatke Nasinega vesoljskega teleskopa Kepler, ki je med letoma 2009 in 2013 opazoval več kot petdeset tisoč Soncu podobnih zvezd," je v objavi povzel Dolenc in pojasnil, da so raziskovalci na 2527 opazovanih zvezdah identificirali 2889 superizbruhov.
Vesoljski teleskop Kepler.
Avtorji študije so tako ugotovili, da zvezde, ki so podobne Soncu, v povprečju doživijo superizbruh približno enkrat na 100 let. Ugotovitev o pogostosti takšnih izbruhov je precej presenetljiva, saj so predhodne ocene nakazovale, da gre za veliko manj pogosti pojav, je povzel Dolenc. Energija, ki jo sprostijo ti superizbruhi, je sicer tako velika, da presega energijo milijarde vodikovih bomb.
Geomagnetna nevihta v 19. stoletju povzročila zmedo
Raziskovalci superizbruhe zaznajo z opazovanjem sprememb v svetlosti zvezd. Spremembe spremljajo s sodobnimi teleskopi, kot je Kepler, s katerimi lahko pri tisočih zvezd zaznavajo kratke, a izrazite vrhove svetlosti, ki spremljajo te dogodke. Posebno pozornost pri zadnji raziskavi so namenili "preverjanju zanesljivosti in natančnosti opazovanj, saj so želeli izključiti morebitne vplive kozmičnega sevanja, asteroidov ali kometov".
Na Soncu znanstveniki superizbruhov po besedah Dolenca sicer še niso neposredno opazovali, vendar pa poznamo zgodovinske dogodke, ki so se tako veliki sprostitvi sevanja relativno približali. Pojav, ki je dobil ime Carringtonov dogodek in velja za najmočnejšo geomagnetno nevihto v zgodovini, je na primer leta 1859 povzročil motnje v telegrafskih sistemih in ustvaril severne sije, ki so jih opazovali celo na Havajih in Kubi.
Če bi na Soncu prišlo do superizbruha, bi to lahko imelo za naš planet resne posledice: "Nabiti delci in sevanje bi lahko poškodovali satelite, motili komunikacijske sisteme in povzročili obsežne izpade električne energije. Elektromagnetni impulzi bi preobremenili električna omrežja, kar bi imelo dolgoročne posledice za našo tehnološko infrastrukturo," je zapisal Dolenc in zaključil, da je prav zato razumevanje teh pojavov zelo pomembno za zaščito Zemlje pred njihovimi morebitnimi vplivi.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del