J. B./STA | 11. 7. 2023, 09:47 | Vir: STA
Evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici: pokopali bodo dečka, ki je bil star komaj 15 let ...
Pred 28 leti je bila spisana ena najtemnejših zgodb evropske zgodovine.
V spominskem centru v Potočarih bodo danes na spominski slovesnosti ob 28. obletnici genocida v Srebrenici pokopali posmrtne ostanke 30 žrtev genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov.
Najmlajša žrtev, ki bo letos pokopana, je Elvir Salčinović, deček, ki je bil ob smrti star 15 let.
Pokopali bodo tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi bo v spominskem centru v Potočarih pokopanih skupno 6.752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop zunaj centra. Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.
Danes bodo pokopali posmrtne ostanke 30 žrtev genocida.
Več kot 700 let zapora
Današnje slovesnosti se bo med drugim udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Med njimi je tudi predsednik srbske entitete Republike srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen "hud zločin".
Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja ocenila, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
To, da je bil tam storjen genocid, namreč "ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovili Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča". S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala. Za približno 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora.
Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli 3.000 ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na t. i. maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave poskušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.
Komemoracija v spomin žrtvam genocida.
Evropski dan spomina na žrtve
V državah članicah Evropske unije je danes evropski dan spomina na žrtve genocida. Ob tem so se s posebnim zapisom odzvali tudi pri Ministrstvu za zunanje zadeve in evropske zadeve.
"Na današnji dan se spominjamo nedolžnih žrtev, ki so bile umorjene na grozovit način, sredi Evrope, pred očmi mednarodne skupnosti. Zgodil se je najhujši zločin po koncu druge svetovne vojne na evropskih tleh. Na današnji dan smo v mislih z materami, ženami, sorodniki in prijatelji, ki so takrat izgubili svoje najdražje.
Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče sta leta 2007 pokol v Srebrenici priznala za genocid. Dve leti pozneje je Evropski parlament s posebno resolucijo razglasil 11. julij za dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici je za nas opomin, da Srebrenice ne bomo in ne smemo nikoli pozabiti. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva.
Obletnica genocida v Srebrenici je tudi priložnost za pogled v prihodnost, za pomiritev, za preseganje sovraštva in delitve, kar je ključni pogoj za vsesplošni napredek in ustvarjanje boljšega okolja za mlade generacije. Je naša skupna zaveza graditi svet, v katerem bodo spoštovane človekove pravice, v katerem bodo mir, varnost in dostojanstvo zagotovljeni vsem."
V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakale 11. julija.
Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8.000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.
