Kaj prinaša sprejeta resolucija ZN o genocidu v Srebrenici?

Generalna skupščina Združenih narodov je z 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. O predlogu resolucije bi morali glasovati že prejšnji mesec, vendar so zaradi proceduralnih zapletov glasovanje preložili na danes.

Katere države so se izrekle proti?

Srbija je pred glasovanjem sprožila diplomatsko ofenzivo proti resoluciji in na svojo stran pridobila več članic Generalne skupščine. Proti resoluciji so se pred glasovanjem poleg Srbije med drugim izrekle Kitajska, Venezuela, Nikaragva, Kuba in Azerbajdžan.

Predstavnik Namibije je bil odločen v podpori resolucije in je genocid v Srebrenici enačil z genocidom v nacistični Nemčiji in v Ruandi. Nekatere države pa so zaradi domnevnega hitenja s sprejemanjem resolucije napovedale vzdržani glas.

Pa Slovenija?

Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh zaradi formata zasedanja kot predstavnik države, ki so sodelovale pri pobudi za resolucijo, svojega glasu vnaprej ni razložil. Ob tem je povedal, da je stališče Slovenije o genocidu med 11. in 22. julijem 1995 v Srebrenici jasno.

Enote bosanskih Srbov so leta 1995 v Srebrenici, ki je bila takrat pod zaščito ZN, pobile več kot 8000 Bošnjakov. Ta zločin je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije opredelilo kot genocid. Doslej je bilo zaradi tega na tem sodišču in na sodiščih v BiH obsojenih več kot 50 oseb. Pokol v Srebrenici je za genocid razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).

"Ta genocid so priznala mednarodna sodišča in glede na to se je Slovenija pridružila medregionalni skupini, ki je pripravila besedilo pričujoče resolucije, osredotočene na mednarodno priznanje, spomin in spoštovanje spomina na žrtve in preživele žrtve genocida. Resolucija temelji na dejstvih, njen cilj pa je olajšati spravo, empatijo in krepitev zaupanja v BiH ter regiji," je navedel Malovrh in poudaril, da te procese ogroža zanikanje zgodovinskih dejstev.

"Slovenija verjame, da lahko resolucija zapolni pomembno vrzel ter dolgoročno prispeva k miru, pravičnosti in spravi v Bosni in Hercegovini ter v regiji Zahodnega Balkana," pa so po sprejetju resolucije sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve.

Vučićev oster odziv

Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je v New Yorku v sredo in danes lobiral proti resoluciji, je medtem v Generalni skupščini napadel evropske in druge zahodne podpornice resolucije, ker bi naj izvajale gospodarski pritisk na članice ZN v podporo predlogu.

Razprava v Generalni skupščini se je nadaljevala z nastopi držav članic, ki so utemeljevale svoje glasovanje. Vzdržane države so največji zločin v Evropi po drugi svetovni vojni večinoma priznavale kot genocid, vendar izražale pomisleke nad postopkom in tem, kaj to pomeni za ohranjanje miru in stabilnosti v BiH.