Rebeka Sivka | 19. 6. 2022, 20:00
Kako je danes videti zelenooka afganistanska deklica, za katero se skriva tragična zgodba?
Šarbat Gula meni, da ji je slava s fotografijo prinesla več škode kot koristi, kar je poudarila ob aretaciji leta 2016. Postala je simbol begunk, trenutno pa živi zelo blizu nas. Več o tem, koliko otrok ima in kaj vse se ji je zgodilo v zadnjih nekaj letih si preberite spodaj...
Zagotovo ste že videli najslavnejšo naslovnico National Geographica, ki jo krasi 12-letna Šarbat Gula. Fotografijo je leta 1984 posnel znani fotograf Steve McCurry, leto kasneje pa je obkrožila svet in postala ikonična. Za njo pa se v resnici skriva tragična zgodba.
Najbolj prepoznavna fotografija na svetu
Osupljiv portret zelenooke afganistanske deklice, paštunske sirote iz begunskega taborišča na afganistansko-pakistanski meji, so primerjali celo z Mona Liso Leonarda da Vincija.
Deklica je postala simbol begunk, ujetih v oddaljenih taboriščih, prav tako pa je postala simbol Afganistana. Znana je kot afganistanska deklica.
View this post on Instagram
Fotografija deklice je postala simbol trpljenja beguncev po vsem svetu. Mnogi jo opisujejo tudi kot najbolj prepoznavno fotografijo na svetu.
Ob fotografiji je bil napisan le en stavek o deklici (poleg prvotnega napisa 'Preganjane oči pripovedujejo o strahovih afganistanske begunke'). Pisalo je, da njene oči "odsevajo strah pred vojno".
McCurry in National Geographic sta fotografijo prodala za ogromne zneske. Večje natise so na dražbah prodali za dobrih 160.000 evrov. Do leta 2002, ko so uradno potrdili njeno identiteto, Šarbat Gula ni prejela niti evra.
Iskali so jo skoraj 20 let
Ameriški fotograf je fotografijo posnel v tamkajšnji neformalni šoli. McCurry si njenega imena nikoli ni zapisal, kar je kasneje obžaloval. Poskušal jo je najti, iskanje pa se je izkazalo za težje, kot je pričakoval.
Američan nikoli ni izgubil upanja, da bo našel neznano deklico.
Več žensk se je napačno identificiralo kot afganistansko dekle. Poleg tega jo je več mladih moških, potem ko so jim pokazali fotografijo iz leta 1984, napačno identificiralo kot svojo ženo.
Po večih neuspelih poskusih so jo leta 2002 našli v odročni regiji Afganistana, takrat je bila Šarbat Gula stara okoli 30 let. Njeno identiteto je potrdil ameriški profesor računalniškega vida John Daugman, ki je prepoznal njeno šarenico.
Afganistanka se je spomnila fotografiranja, za slavno naslovnico pa izvedela šele, ko so ji jo pokazali. Ko je Šarbat Gula končno videla naslovnico, zaradi katere je njen obraz postal svetovno znan, se je počutila, kot je pozneje dejala, "nervozno in zelo žalostno".
Skoraj neprepoznavna
Ko so 30-letnico našli, so jo ponovno fotografirali. Fotografije pa so tokrat pretresle svet, saj je izgledala zelo postarano in prestrašeno. Bolj kot fotografije, pa so bile šokantne podrobnosti o njenem življenju.
View this post on Instagram
V času, ko jo je Steve McCurry prvič fotografiral v Afganistanu, je Sharbat živela življenje polno groze. Z družino so bežali sem ter tja čez mejo med Afganistanom in Pakistanom in se skušali izogniti sovjetsko-afganistanski vojni in nasilju. Ko je svet gledal njeno idilično fotografijo, je ona živela brutalno resničnost.
Smrt mame, skrivanje pred vojno, izguba otroka ...
Ko je štela zgolj osem let, je njena mama umrla zaradi vnetja slepiča. Nato so zaradi sovjetskega bombardiranja z očetom, štirimi sestrami in bratom zapustili dom ter pobegnili v gore in se skrili v jamah. Na koncu so končali v begunskem taborišču v Pešavarju.
Po dogovoru je bila poročena pri trinajstih letih, imela pa je šest otrok. Eden izmed otrok je umrl v otroštvu.
Med zakonom je Šarbat poleti zaradi astme živela sama z otroki v gorah, njen mož pa je delal za dolar na dan v Pešavarju v Pakistanu.
Afganistanka na fotografiji iz leta 2016.
Ponarejeni dokumenti in aretacija
Po letu 2002 se o njej ni več veliko govorilo. Naslovnice medijev pa je znova polnila leta 2016, ko je bila aretirana.
Gulo so leta 2016 pakistanske oblasti po dveletni preiskavi prijele zaradi ponarejenih osebnih dokumentov. Odslužila je 15 dni zapora, nato pa je bila deportirana v Afganistan.
Za aretacijo krivi slavno fotografijo: "Fotografija je ustvarila več težav kot koristi. Naredila me je slavno, a tudi pripeljala do moje aretacije."
Leta 2021 je vrnitev talibanov v Afganistan ogrozila njeno življenje, saj so začeli napadati osebe, ki so bile zelo znane. Mednje zaradi fotografije National Geographica spada tudi sama. Zaprosila je za azil v Italiji, ki so ji ga odobrili.
Italy has given refuge to Sharbat Gula, the "Afghan Girl" whose 1985 portrait in National Geographic became a symbol of Afghan wars and refugees. pic.twitter.com/fMzC13hqvo
— Sodaba سودابه (@SodabaH) November 26, 2021
Italijanske oblasti so obljubile, da ji bodo pomagale pri integraciji v novo življenje. Ali bo država sprejela tudi njeno družino, pa še ni znano.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
