Vlada je pripravljena storiti marsikaj, da bi spodbudila določen segment prebivalstva k spremembi bivališča.
Švedska bo močno okrepila že desetletja obstoječo shemo, ki omogoča plačilo priseljencem v zameno za njihov odhod iz države, je sporočila vlada v Stockholmu. Trenutno lahko ena družina skupno prejme največ 40 tisoč švedskih kron – okrog 3500 evrov, ta znesek pa naj bi z letom 2026 povišali na 350 tisoč kron oziroma nekaj več kot 30 tisoč evrov.
"Na področju migracijske politike uvajamo spremembo paradigme," je povedal novi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Johan Forsell, ki je pristojen za migracije. Državni sekretar iz vrst konservativne Zmerne stranke, ki je v torek prevzel položaj po vrsti menjav v švedski vladi, ki jih je povzročil nepričakovan odstop zunanjega ministra Tobiasa Billströma, je pojasnil, da bo švedska vlada leta 2026 znatno povišala enkratna izplačila priseljencem, ki se bodo prostovoljno vrnili v svoje države izvora.
Velikega povpraševanja po plačilu za odhod ni
Vlada bo okrepila izplačila priseljencem v okviru sistema, ki sicer obstaja že 40 let, vendar je po besedah poslanca Ludviga Asplinga iz vrst skrajno desnih Švedskih Demokratov razmeroma nepoznan, zato ga uporablja le malo ljudi. Forsell je dejal, da so lani zabeležili zgolj eno izplačilo.
Zelo so povišali plačilo
Trenutno lahko priseljenci za prostovoljen odhod iz Švedske prejmejo do 10 tisoč švedskih kron (877 evrov) na odraslega in do 5000 kron (440 evrov) na otroka, skupno pa lahko ena družina prejme največ 3.500 evrov. S spremembo bodo to omejitev zvišali na 350 tisoč švedskih kron, kar znaša nekaj več kot 30 tisoč evrov.
Aspling je dejal še, da bi dvig zneska lahko spodbudil več sto tisoč migrantov, ki so dolgotrajno brezposelni ali živijo od državne pomoči. Preiskava, ki jo je prejšnji mesec odredila vlada, je sicer odsvetovala znatno povečanje, češ da pričakovana učinkovitost ne bo upravičila morebitnih stroškov.
Velikodušna pomoč
Švedska sicer že od 70. let prejšnjega stoletja izplačuje velikodušno razvojno pomoč, od 90. let prejšnjega stoletja pa je sprejela tudi veliko število migrantov. Večina je prišla iz držav, kot so Sirija, Afganistan, Somalija, Iran in Irak, ki so jih prizadeli konflikti. Toda v zadnjih letih se Švedska sooča z vse več težavami pri integraciji in posledičnim nezadovoljstvom državljanov, kar je privedlo tudi do političnih sprememb.
Švedska shema plačevanja priseljencem za odhod iz države sicer ni unikatna. Podobne spodbude migrantom za selitev ponujajo tudi države, kot so Danska, Norveška, Francija in Nemčija, vendar znesek le na Danskem presega 10 tisoč evrov, v drugih državah pa so ta enkratna izplačila občutno nižja.
