Opozorila se vrstijo! Vedno več ljudi na delu umira zaradi tega presenetljivega razloga, tudi v Sloveniji

Klimatske spremembe povzročajo pravi koktejl resnih zdravstvenih tveganj za 70 odstotkov delavcev na svetu, navaja ILO ob svetovnem dnevu, ki ga obeležujemo 28. aprila.

Smrti in bolezni zaradi vročine med delavkami in delavci v kmetijstvu, gradbeništvu in na drugih delovnih mestih na prostem je v svetu vse več, saj delo v ekstremnih vremenskih razmerah povzroča utrujenost. Več pa je tudi poškodb na delovnem mestu in bolezni, povezanih s stresom. Vodnik ILO o vplivih podnebnih sprememb na varnost pri delu iz aprila navaja, da "trdni dokazi kažejo, da podnebne spremembe in degradacija okolja pomenijo povečano tveganje za poškodbe pri delu, bolezni in smrt", so povzeli v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

ILO po njihovem opozorilu ocenjuje, da je bilo leta 2020 po vsem svetu 22,85 milijona poškodb pri delu in 18.967 smrtnih primerov zaradi poškodb pri delu, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti vročini na delovnem mestu.

V Sloveniji je bilo lani zabeleženih 19 smrtnih nezgod pri delu, 973 težjih in 13.551 lažjih nezgod. Hkrati je bilo zabeleženih 81 azbestnih poklicnih bolezni, dve neazbestni poklicni bolezni in sedem sumov na poklicno bolezen. Ker mednarodna statistika kaže, da je v povprečju 20-krat več umrlih zaradi poklicnih bolezni kot zaradi smrtnih nezgod pri delu, v ZSSS ocenjujejo, da je zaradi sicer še neugotovljenih poklicnih bolezni lani pri nas umrlo 380 oseb.

ZSSS znova poziva ministrstvi za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za zdravje k sprejetju predpisov, ki naj v času vročinskih valov tudi pri nas končno bolje zaščitijo zlasti delavke in delavce pri delu na prostem. Hkrati je treba po njihovem prepričanju bolj konkretno določiti tehnične ukrepe za toplotno udobje delavk in delavcev, ki v času vročinskih valov delajo v zaprtih prostorih.

ZZZS je v preteklem letu opazila napredek pri področnih predpisih

Inšpekcijski nadzor je po navedbah ZSSS ključen za izvajanje predpisov o varnem delu. V Sloveniji lahko inšpektor za delo letno obišče le tri odstotke delodajalcev. Glede na to je treba inšpekcijo dela kadrovsko okrepiti, so poudarili.

Omenjeni ministrstvi pozivajo k vzpostavitvi pravne podlage za digitalizirano zbiranje ključnih kazalnikov varnosti in zdravja pri delu na državni ravni. To bi bila podlaga za njuno učinkovito politiko varovanja poklicnega zdravja.

ZSSS je v preteklem letu opazila napredek pri področnih predpisih. Tako je denimo omenila pravilnike o poklicnih boleznih, o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen ter varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem pri delu. Delodajalce poziva, da na njihovi podlagi revidirajo svoje ocene tveganja in v njih praviloma tudi prvič ocenijo tveganja za poklicne bolezni.

Ob tem naj določijo učinkovitejše preprečevalne ukrepe. V proces revidiranja pa naj aktivno vključijo predstavnike delavcev, so predlagali.

ILO je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003 z namenom spodbuditi prizadevanja za več kulture na tem področju. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je leta 1996 28. april razglasila tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah