18. 9. 2023, 10:36 | Vir: STA

Več kot 100 kitajskih vojaških letal se je približalu otoku, ki je jabolko spora z zahodom: kaj se dogaja?

Profimedia

V bližini mejne črte med državama so opazili tudi vojaške ladje vključno s fregatami, rušilci in celo letalonosilko.

Tajvanske oblasti so danes sporočile, da so v zadnjih 24 urah v bližini otoka zaznale 103 kitajska vojaška letala in devet ladij. Peking so pozvale k prevzemu odgovornosti za tovrstna enostranska in uničujoča dejanja ter opozorile, da se jih v prihodnje vzdrži, saj z njimi ogroža varnost v regiji.

Več letal vstopilo v tajvansko identifikacijsko območje

"Od jutra 17. do jutra 18. septembra smo zaznali skupaj 103 kitajska letala," je sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo. Opozorilo je, da bi nadaljnje vojaško nadlegovanje Pekinga lahko privedlo do povečanja napetosti in poslabšanja varnosti v regiji. V luči tega je kitajske oblasti pozvalo, naj nemudoma prenehajo s "takšnimi uničujočimi enostranskimi dejanji".

Od vseh zaznanih vojaških letal jih je okoli 40 prečkalo tako imenovano sredinsko črto Tajvanske ožine, ki otok ločuje od Kitajske, in vstopilo v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ).

Profimedia

Kitajske vojaške ladje opazili tudi Japonci

Gre za nov primer že dlje časa trajajočega naraščanja napetosti med Kitajsko in Tajvanom, ki ga Peking vidi kot del svojega ozemlja, pa tudi drugimi državami v indijsko-tihomorski regiji in svetovnimi velesilami, kot so ZDA, ki želijo zamejiti vpliv Kitajske na tem območju in so nedavno tudi prvič odobrile neposredno vojaško pomoč Tajvanu.

Taipei je že prejšnji teden sporočil, da so v bližini otoka zaznali več kot sto kitajskih vojaških letal in več plovil. Tudi japonsko obrambno ministrstvo je v sredo sporočilo, da je njihova mornarica opazila šest kitajskih ladij, vključno s fregatami, rušilci in letalonosilko Shandong, ki plujejo v vodah približno 650 kilometrov južno od otoka Miyakojima, vzhodno od Tajvana.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc