Zadnji nagovor predsednice: veliko o vojni v Ukrajini, Slovenija omenjena le v enem stavku

Ursula von der Leyen je danes ob 9. uri zadnjič v svojem štiriletnem mandatu nagovorila Evropski parlament. Težave, s katerimi se Evropa sooča v zadnjih letih, so Evropsko unijo postavile pred velik izziv. Nekatere stvari je Unija uspela do neke mere urediti, spet druge so ostale nedokončane. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu spregovorila o stanju Unije in njenih rezultatih, hkrati je poudarila tudi, kaj je treba postoriti v prihodnosti.

Von der Leyenova je izzive in težave, s katerimi se sooča Unija, takoj na začetku označila za "klic zgodovine" in postavila 300-dnevni rok za ureditev nekaterih izmed njih. Po takojšnji omembi situacije v Ukrajini je nekaj naslednjih tem, o katerih je spregovorila, zadevalo evropski zeleni dogovor (European Green Deal) in podnebne spremembe, ki bodo po njenem mnenju eden glavnih izzivov v prihodnjem obdobju. Pri tem je izpostavila srečanje, ki ga bo imela jutri na Danskem s predsednico vlade te države, in se dotaknila tudi vremenskih katastrof, ki so "povzročile veliko smrti od Slovenije do Bolgarije".

Sledile so teme o enakosti spolov, spoštovanju kulturnih razlik in industriji čistih tehnologij, dobršen del govora pa je bil namenjen globalnemu gospodarstvu. Najprej je omenila Kitajsko in njeno nepošteno trgovino s solarno industrijo. Pri tem je poudarila pomen pravične trgovine in naštela tri glavne gospodarske izzive, s katerimi se sooča Unija: izziv dela in znanj, inflacija in izziv olajšanja poslovanja podjetij. V okviru tega je spregovorila tudi o zaposlovanju in vrstah del, kjer je povpraševanje večjega števila ljudi (dve tretjini informacijsko-komunikacijske industrije išče kadre).

Predsednica Evropske komisije je izpostavila tudi kmete, ki so po novi vojni v Ukrajini in katastrofah, ki jih povzročajo podnebne spremembe, najbolj na udaru. Neizogibni temi sta bili, tako kot nekoč, migracije in digitalni svet ter njihovi negativni učinki. Prav tako je Ursula von der Leyen ob Ukrajini in Moldaviji večkrat omenila Zahodni Balkan in pomen širitve Unije na države te regije, pri čemer je poudarila, da bo EU pozorno spremljala in pomagala tem državam spoštovati vladavino prava kot glavni pogoj za članstvo.

Kar je pustilo največji vtis in zaznamovalo celoten nagovor predsednice, je zagotovo vojna v Ukrajini. Razmere v tej državi in ​​ruska invazija so našle svoje mesto v skoraj vsaki omenjeni temi. Poudarjena podpora ukrajinskemu narodu in empatija, ki jo čuti večina Evropejcev, je bila vidna tudi tokrat. V Evropskem parlamentu je bil tudi prijatelj Victorie Ameline (novinarka, ki je umrla v Ukrajini zaradi ruskega napada med poročanjem o razmerah v državi) in v trenutku, ko je vstal in dvignil njeno fotografijo, je bila cela dvorana na nogah. Ploskanju ni bilo videti konca.

"Nous serons aux côtés de l'Ukraine tout au long du chemin, aussi longtemps que nécessaire" dit @vonderleyen. L'hommage à l'écrivaine ukrainienne Victoria Amelina, tuée par une frappe russe, suscite des applaudissements nourris au sein du Parlement européen. #SOTEU2023 pic.twitter.com/CU9ImIfCMB

— LCP (@LCP) September 13, 2023

Državljane Slovenije je brez dvoma najbolj zanimalo, ali bo Ursula von der Leyen nekoliko bolj pozorna na razmere v naši državi in ali bo govora o dodatni pomoči Unije za pomoč ob poplavah. Toda predsednica Evropske komisije je katastrofo, ki je doletela Slovenijo, omenila le v enem stavku, o kakršnikoli drugi materialni pomoči pa razen dodatnih 50 milijard evrov pomoči Ukrajini ni bilo govora.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev