V Mehiki pogrešanih že več kot 100.000 ljudi!

Po podatkih nacionalnega registra pogrešanih oseb, ki izginotja spremlja od leta 1964, je število ljudi, ki so v Mehiki izginili ali pa so pogrešani, preseglo 100.000. Gre za mračen mejnik, ki ga je visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet v torek označila za tragedijo ogromnih razsežnosti.

"Narediti moramo vse, da bi končali te izjemno obsežne kršitve človekovih pravic in zlorabe ter zagotovili pravice do resnice, pravičnosti, povračila škode in jamstva, da se kršitve ne bodo ponovile," je dejala komisarka. Hkrati so iz njenega urada sporočili, da je le 35 primerov izginotij vodilo do obsodb, kar kaže na osupljivo visoko stopnjo nekaznovanosti, ki so jo pripisali pomanjkanju učinkovitih preiskav zločinov.

Mnoge organizacije za človekove pravice so prav tako pozvale k nujnemu ukrepanju za reševanje problema izginotij v Mehiki, katerih število je v letih naraščajočega nasilja, povezanega z drogami, skokovito naraslo. Tudi Mednarodni odbor Rdečega križa je 100.000 pogrešanih označil za osupljivo število, ki opozarja, da je treba takoj okrepiti mehanizme za preprečevanje, iskanje in identifikacijo pogrešanih in njihovih družin.

Gre za prisilna izginotja

Odbor ZN za prisilna izginotja in delovna skupina za prisilna ali neprostovoljna izginotja sta razmere v državi opisala kot "pretresljive". Opozarjata, da so prisilna izginotja postala vsakodneven pojav, zanje pa so v glavnem odgovorne organizirane kriminalne združbe, pomagali naj bi jim tudi javni uslužbenci.

Pri iskanju država apatična, ljudje samoiniciativni

Zaradi razočaranja nad počasnim napredkom uradnih preiskav so se družine izginulih, zlasti matere, povezale v skupine, ki s pomočjo krampov in lopat iščejo skrivne grobove. "Krizo spodbuja apatičnost države. Oblasti ne opravljajo svojega dela in izginulo osebo vidijo zgolj kot enega zločinca manj," je dejala vodja ene od takšnih skupin v severozahodni zvezni državi Sonora Cecilia Flores.

Prizadevanja države kot kaplja v morje

Mehiške oblasti sicer trdijo, da je v forenzičnih službah shranjenih približno 37.000 neidentificiranih trupel, čeprav civilne organizacije opozarjajo, da bi lahko bilo to število bistveno večje. Oblasti si prizadevajo za združitev zbirke podatkov o izginulih osebah s pridobljenimi genetskimi vzorci, a je vseeno bilo veliko trupel pokopanih, ne da bi jih identificirali, saj so mrtvašnice prepolne.

Prva poročila o izginotjih v Mehiki segajo v čas t. i. umazane vojne, v kateri so se oblasti borile proti levičarskim gibanjem med 60. in 80. leti prejšnjega stoletja. Od leta 2006, ko se je začela velika vojaška ofenziva proti drogam, pa so v Mehiki zabeležili tudi več kot 340.000 smrtnih žrtev, ki jih večinoma pripisujejo organiziranim kriminalnim združbam.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice