V tem mestu ženske počnejo, kar hočejo: ne manjka jim ljubimcev, denarja in moči

"Če bi ženske vladale svetu, ne bi bilo vojn," je le eden izmed mnogih pregovorov, ki opozarjajo na vrline žensk kot vladaric.

Da pa ne gre za prazno zgodbo, priča tudi primer iz Kitajske, kjer še vedno živi pleme Mosuo, ki je še vedno znano kot kraljestvo žensk in ki velja za morda zadnji matriarhat na svetu.

Ženska na čelu družine

Pleme Mosuo ima precej dolgo zgodovino, ki sega več kot dva tisoč let nazaj. Za to pleme je značilno, da že od nekdaj negujejo tradicijo in kulturo matriarhata. V tem plemenu so namreč ženske tiste, ki vedno odločajo in so na čelu družine.

Družina je običajno sestavljena iz deset ali celo več članov, vendar je vse premoženje vedno v rokah žensk, pišejo tuji mediji.

Ljubimcev jim ne manjka

Posebnost tega plemena je, da prakticirajo vrsto "odprtega, liberalnega zakona", kjer je ženskam dovoljeno imeti toliko ljubimcev, kolikor hočejo.

Pravzaprav jih ne veže tradicionalna poroka, ampak moški, ki si ga ženska želi, pride prenočiti v njeno hišo, preživi noč z njo, potem pa mora zapustiti hišo pred zoro. Pravzaprav sobivanje sploh ni priporočljivo oziroma preprosto ni v njihovi tradiciji.

Če ženska ne želi razmerja s prejšnjim ljubimcem, moškemu simbolično pred vrata postavi čevlje in mu tako da vedeti, da je njegovo mesto zasedeno. Tako se razidejo. Brez sodiščev in ločitev. 

Nasprotno: ko bo ženska iz plemena moškemu želela pokazati, da jo zanima, bo pustila odprta vrata, da jo ponoči obišče.

“I will never get married, my generation do not get married.”

Often called the “Kingdom of Daughters,” the Mosuo tribe is China's last matriarchy, a society where women reign pic.twitter.com/PFYyjs4WED

— Bloomberg Quicktake (@Quicktake) April 1, 2021

Sicer pa je za to pleme pomembno poudariti, da se ženske v plemenu ne poročajo. Pravzaprav je v njihovi kulturi in tradiciji imeti samo enega partnerja nespoštljivost do prednikov in se ne šteje za primerno. Prav zato v njihovem jeziku ni besede oče ali mož. 

Vzgoja otrok

Če se iz take zveze rodi otrok, tega otroka vzgajajo materini sorodniki in otrok dobi mamin priimek. Očetje imajo z otroki minimalen stik, ali pa ga sploh nimajo. Največji moški vzor tem otrokom je stric, ki ima v tej družbi boljši položaj kot otrokov biološki oče. Strici so tisti, ki skrbijo za sestrine otroke – ko se strici postarajo, pa bratranci in sestrične. Za njihovo kulturo je značilno tudi to, da stari in nemočni nikoli niso zapuščeni, ampak družine skrbijo zanje do konca.

Po pravilih plemena deklice ne smejo nositi krila do 13. leta, ko so uradno "vpeljane v družbo", nato pa jim mati dodeli ločeno sobo, kamor pripeljejo svoje ljubimce.

Še več, matere po smrti vse svoje premoženje zapustijo hčeram, nikoli sinovom, čeprav jim je dovoljeno živeti v materini hiši.

Vloga moškega

Pravzaprav v tem plemenu moški nimajo posebnih obveznosti: nimajo službe, cele dneve počivajo – vse zato, da bi bili spočiti za nočne obiske svojih žensk.

Na splošno je njihova edina obveznost živinoreja in ribolov. Sicer moški nimajo svojega premoženja in do konca življenja živijo v materini hiši.

Gostoljubno pleme

Sicer pa je bilo pleme Mosuo v preteklosti precej izolirano in skoraj ni imelo stika z zunanjim svetom. Vendar je njihov kraj v zadnjih letih postal znana turistična destinacija in se počasi odpirajo svetu.

Poudariti pa je treba, da je pleme Mosuo kljub zunanjim vplivom še danes zelo močna skupnost, pripadniki plemena pa so vedno na prvem mestu v odnosu do tujcev in turistov.

Poleg tega so se izkazali za izjemno gostoljubne. In čeprav je zanimanje turistov za njihov kraj v zadnjih letih naraslo, je zanimivo, da Mosuovke nikoli ne bodo "flirtale" z nikomer drugim kot Mosuovci.

Obstaja več vidikov kulture Mosuo, ki pritegnejo pozornost preostalega sveta, eden najpomembnejših pa je zagotovo liberalni odnos, kjer si lahko ženska izbere ljubimca, ne da bi morala z njim živeti pod isto streho.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah