VIDEO: Tako je bilo na slovesnem odprtju mostu na Pelješac

Na Hrvaškem so 26. julija slovesno odprli 2,4 kilometra dolg Pelješki most, po katerem je nato stekel promet.

Glavni projektant je bil slovenski inženir Marjan Pipenbaher, gradbena dela je izvedla kitajska družba China Road and Bridge Corporation.

Pomembna povezava

Na Hrvaškem pričakujejo, da bo most okrepil gospodarske potenciale celotne države, še posebej Dubrovniško-neretvanske županije. 

Prav tako so Hrvati z mostom dobili boljšo prometno povezanost, kar bo pripomoglo k večjim dohodkom od turizma, predvsem pa bo prinesel višjo kakovost življenja za vse ljudi na območju.

Most zagotavlja cestno povezavo skrajnega juga Hrvaške s preostalim delom države in tako zaobide ozek pas ozemlja, kjer ima Bosna in Hercegovina dostop do Jadranskega morja. Pelješki most povezuje južnodalmatinsko mesto Komarna na kopenski strani in mesto Brest na polotoku Pelješac.

Torej, most bo skrajšal pot na jug Hrvaške. Medtem ko je vožnja z avtomobilom iz Zagreba v Dubrovnik doslej trajala več kot šest ur, bo po novem dve uri krajša.

Potniki se bodo poleg tega izognili carinskemu nadzoru na meji z Bosno in Hercegovino. Vsa dela na dostopnih cestah in osem kilometrov dolgi obvoznici Stona naj bi bila sicer končana do konca tega leta.

Cena izgradnje

Celoten projekt gradnje mostu in 30 kilometrov vpadnic s kopenske in pelješke strani je ocenjen na nekaj več kot 525 milijonov evrov.

K temu je Evropska unija prispevala 357 milijonov evrov. Gre za največji infrastrukturni projekt države, financiran iz evropskih skladov.

Politični vrh na odprtju mostu

Slavje je potekalo od jutra na obeh straneh mostu, uradnega odprtja zvečer v kraju Komarna na kopenski strani pa se je udeležil celoten hrvaški politični vrh.

Evropsko komisijo je zastopala podpredsednica Dubravka Šuica, prek videopovezave se je oglasil kitajski premier Li Keqiang. Dejal je, da je most simbol prijateljstva med Kitajsko in Hrvaško ter "odraz sodelovanja med Kitajsko in Evropsko unijo". Napovedal je, da bo Peking nadaljeval prizadevanja za krepitev sodelovanja z Evropsko unijo, saj je to pomembno za "razvoj in napredek človeštva". Po mnenju Keqianga je projekt pokazal, da države različnih zgodovinskih in kulturnih korenin lahko združijo svoje moči in dosežejo, da je "ena plus ena lahko več kot dve".

Hrvaški premier Andrej Plenković je ob odprtju dejal, da gre za "projekt generacije in projekt ponosa". "Ponosa, ker smo del generacije, ki ji je uspel ta veliki podvig povezave hrvaškega ozemlja".

Župan Dubrovniško-neretvanske županije Nikola Dobroslavić je napovedal, da bodo skupaj z vlado še naprej povezovali Hrvaško z njenim skrajnim jugom, in sicer z gradnjo hitrih cest in avtoceste do Dubrovnika.

Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je dejal, da gre za enega od najlepših mostov v Evropi, ki bo skrajšal potovalne čase, olajšal vsakodnevno življenje in prinesel številne druge koristi na gospodarskem in drugih področjih.

Slavje z ognjemetom

Slovesnost se je končala z ognjemetom, ko so kot prvi prečkali most veterani na motornih kolesih in za njimi dva na Hrvaškem izdelana avtomobila, električni avtomobil znamke Rimac Nevera ter avto hrvaškega dirkača Nika Pulića. Za redni promet so most odprli opolnoči.

Čestitke

Čestitke za uresničitev projekta so prišle od vsepovsod, tudi iz Slovenije. "Načrtovanje zgodovinskega projekta so zaupali Slovencu in to ima poseben pomen, utrjuje dobrososedske odnose in prijateljstvo med državama," je Hrvatom prek Twitterja čestitala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Čestitke @OlegButkovic in vsem Hrvatom ob zgodovinskem dnevu, ko bodo urado otvorili most, ki bo povezal Hrvaško v celoto. Načrtovanje zgodovinskega projekta so zaupali Slovencu in to ima poseben pomen, utrjuje dobrososedske odnose in prijateljstvo med držvama. SREČNO. 🇸🇮🇭🇷🇪🇺 pic.twitter.com/7GiSBpyiCF

— Alenka Bratušek (@ABratusek) July 26, 2022

Idejo so končno uresničili ...

Ideja o mostu na Pelješac je stara že več kot 20 let, a so njeno uresničitev zaradi pomanjkanja denarja stalno odlagali.

Leta 2007 so stekla gradbena dela, ki pa jih je finančna in gospodarska kriza upočasnila in leta 2010 so projekt ustavili.

Nov zagon projektu sta dali včlanitev Hrvaške v Evropsko unijo leta 2013 in možnost financiranja z evropskimi sredstvi.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem