Taljenje ledu na Antarktiki spodbuja možnost vulkanskih izbruhov v uničujoči povratni zanki. Ti bi lahko pospešili dvig morske gladine in opustošili svetovna obalna območja.
Nova raziskava je odkrila kritično povezavo med taljenjem antarktičnega ledu in povečano vulkansko aktivnostjo, kar vzbuja zaskrbljenost glede dolgoročnih vplivov na globalno gladino morja. Pod ledeno ploščo zahodne Antarktike je namreč mreža več kot stotih vulkanov, ki se nahajajo na aktivni vulkanski razpoki. Severna območja, ki so že tako občutljiva na podnebne spremembe, zdaj pospešeno izgubljajo led zaradi novo odkrite povratne zanke med taljenjem površinskega ledu in podzemnim vulkanizmom.
Opozorilo znanstvenikov
Znanstveniki opozarjajo, da taljenje ledu na Antarktiki zmanjšuje pritisk na magmatske komore pod ledeno ploskvijo, kar povzroča njihovo širjenje. Ta proces obremenjuje stene komore in sprošča pline, ki so ujeti v magmi, kar posledično povečuje možnost izbruhov. Ti izbruhi sproščajo toploto, ki dodatno pospeši površinsko taljenje in cikel se tako nadaljuje, navaja Daily Mail.
Napredno modeliranje znanstvenikov je vključevalo več kot 4000 simulacij, ki kažejo, da lahko taljenje ledenih plošč pospeši zgodnje faze vulkanskih izbruhov za desetletja ali celo stoletja. V enem scenariju so znanstveniki simulirali odstranitev 1000 metrov debele ledene plošče v 300 letih, kar je povzročilo znatno povečanje vulkanske dejavnosti.
Katastrofalne posledice za obalna mesta po vsem svetu
Vulkanski izbruhi pod ledeno ploščo bi lahko stopili na milijone kubičnih metrov ledu letno, kar bi posredno prispevalo k globalnemu dvigu morske gladine. Če bi se ledena plošča zahodne Antarktike popolnoma stopila, bi se lahko gladina morja dvignila za približno 58 metrov in potopila večja obalna mesta, kot so New York, Tokio in Šanghaj.
Čeprav naj bi do popolnega propada prišlo enkrat do leta 2300, bi lahko povratna zanka med taljenjem in vulkanizmom pospešila to časovnico. Za natančnejše napovedi so sicer potrebne nadaljnje raziskave.
Raziskovalci so potegnili vzporednice med svojimi ugotovitvami in zgodovinskimi podatki iz gorovja Andov, kjer se je vulkanska aktivnost povečala, ko se je pred 18.000 do 35.000 leti stopil patagonski ledeni pokrov. Ta zgodovinski precedens krepi povezavo med izgubo površinskega ledu in povečano vulkansko aktivnostjo.
Raziskovalci poudarjajo, da ta proces poteka skozi stoletja, kar pomeni, da bi lahko njegovi učinki trajali tudi, če bi upočasnili podnebne spremembe. Vseeno pa znanstveniki poudarjajo, da je ublažitev podnebnih sprememb kritičnega pomena.
Novo na Metroplay: "Videli smo, da bi umetna inteligenca lahko bila odličen pomočnik!"