R.S. | 2. 2. 2023, 20:00
Zadnja preživela s Titanika: "Moja mama nikoli ni hotela govoriti o potopu"
Titanik je veljal za neuničljivega. Nepričakovan potop je mnogo preživelim povzročil travmo in spomin, ki bi ga najraje izbrisali. Millvina Dean je bila usodnega dne stara zgolj dva meseca ...
Millvina Dean je bila ena izmed srečnic, ki je preživela potop Titanika. Stara je bila zgolj dobra dva meseca, ko se je z družino vkrcala na nesrečno ladjo, ki se je zaradi trka v ledeno goro potopila 15. aprila 1912. Preživela sta tudi njena mama Georgette in dveletni brat Bertram, ki jih je tako kot številne druge preživele pobrala ladja Carpathia in odpeljala v New York.
Manj sreče je imel njen oče Bertram Dean, ki je bil med več kot 1500 potniki in člani posadke, ki so umrli med potopom. Deanova je njegovo smrt delno pripisala dejstvu, da je družina potovala v tretjem razredu, ki je bila najcenejša oblika potovanja.
Deanova je bila prepričana, da je oče rešil življenje njene družine. Ko je ladja trčila v ledeno goro, je družino odpeljal iz prostora tretjega razreda proti rešilnemu čolnu, ki jih je odpeljal na varno. "Njegova hitrost nas je rešila. Nekateri so mislili, da je ladja nepotopljiva," je leta 1998 povedala za britansko radiotelevizijo. Dvomesečno dojenčico so v platneni poštni vreči spustili v rešilni čoln, zraven sta jo spremljala brat in mama. V čolnih so imeli prednost otroci in ženske, zato se oče Deanove na njega ni vkrcal.
Za vas smo na našem Facebooku pripravili NAGRADNO VPRAŠANJE. Pogoji nagradne igre so znani, odgovor pa najdete v tem članku, ki ga pravkar prebirate.
Potopa se ni spomnila
Ker je bila ob potopu stara zgolj dva meseca, se nesreče nikoli ni spominjala. Pri osmih letih ji je mama povedala, kaj se je zgodilo - a s težkim srcem. "Moja mama o potopu nikoli ni hotela res govoriti," je povedala v intervjuju za Irish News leta 2002. Georgetta Dean je po pomorski katastrofi vsak dan trpela hude glavobole. Bolečina je bila še toliko večja, ker bi se sprva morala družina vkrcati na drugo ladjo, imenovano White Star, a jim je bil zaradi stavke ponujen prevoz na prvem potovanju luksuznega Titanika, ki so ga sprejeli.
Sanje o Ameriki se niso uresničile
Sprva je njena mama želela oditi v Kansas in izpolniti moževo željo po novem življenju v Ameriki. Vendar se je zaradi skrbi za dva otroka odločila, da se vrne domov. Po dveh tednih v newyorški bolnišnici so se vrnili v Anglijo z ladjo Adriatic. Georgette Dean je odpeljala otroke k svojim staršem, ki so živeli v bližini Southamptona. Millvina in njen brat sta se šolala s pomočjo sklada za pomoč žrtvam nesreče Titanika, ki je bil ustanovljen v Angliji za preživele družinske člane žrtev nesreče.
Millvina je obiskovala šolo za tajnice. Med drugo svetovno vojno se je preselila v London in delala kot kartografka za britansko vojsko. Pozneje se je vrnila v Southampton in bila tajnica v inženirskem podjetju. Več let je živela v hiši v bližnjem New Forestu. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok.
Slavna je postala leta 1987
Razbitine Titanika so našli leta 1985, 12.500 metrov pod površjem severnega Atlantika. Posledično so na temo potopa nastale številne knjige, filmi in spletne strani. Takrat svet še ni poznal Millvine Dean. Njena anonimnost se je končala leta 1987, ko se je ob 75. obletnici potopa Titanika udeležila spominske slovesnosti v Southamptonu.
Zgodovinar in pisatelj o Titaniku Don Lynch jo je naslednje leto povabil, naj spregovori na konvenciji Društva za zgodovino Titanika v Bostonu. "Nenadoma so vsi poznali moje ime," se je spominjala. Postala je redna gostja na dogodkih, povezanih s Titanikom, intervjuvali so jo na radiu in televiziji ter jo zasipali s pismi ljudi po vsem svetu.
Zadnja leta in smrt
Deanova je svoje obveznosti v zvezi s Titanikom opravljala vse do svojih 90. let. Leta 2008, dve leti po zlomu kolka, je prodala nekaj spominkov s Titanika, da bi si tako pomagala pri plačilu oskrbnine v domu za ostarele. Prodaja ji je prinesla skoraj 50 tisoč evrov. V domu za ostarele je zaradi posledic pljučnice umrla leta 2009, v 98. letu starosti. 24. oktobra 2009 so njen pepel raztresli z ladje v pristanišču v Southamptonu, od koder je odplula ladja Titanik.
V njen spomin so leta 2012 odprli spominski vrt, ki zavzema majhno zemljišče na vogalu Commercial Road in Havelock Road v središču Southamptona.