Si predstavljate, da pridete v lekarno in od lekarnarke slišite takšno vprašanje?
V zadnjem času postaja vse bolj očitno, da je pravica do zasebnosti, zlasti ko gre za osebne zdravstvene informacije, pogosto spregledana. To potrjuje tudi primer 28-letne Hrvatice, o katerem so se razpisali hrvaški mediji.
Po obisku ginekologa je ženska odšla po predpisane kontracepcijske tablete, a jo je ob izdaji zdravila farmacevtka presenetila z vprašanjem, ki ni imelo nobene povezave z njeno diagnozo: "Zakaj to jemljete? Ali ne nameravate kmalu imeti otrok?", o primeru piše Zagreb.info.
Ženska je pojasnila, da se je s podobnimi vprašanji v hrvaških lekarnah srečala že večkrat, kar je v njej vzbudilo razočaranje in potrebo po javni razpravi o posegih v zasebnost. Ker ima policistične jajčnike in endometriozo in nujno potrebuje kontracepcijo za lajšanje simptomov, je bila farmacevtkina radovednost toliko bolj neprimerna.
Strokovnjaki, kot je dr. Jasna Karačić Zanetti iz Združenja pacientov, poudarjajo, da lahko farmacevti postavljajo vprašanja le v okviru varne izdaje zdravil – denimo glede možnih stranskih učinkov ali interakcij z drugimi zdravili. Osebna vprašanja o življenjskih načrtih pa niso upravičena.
Ministrstvo za zdravje potrjuje, da zakonodaja, vključno z Zakonom o pravicah pacientov in Zakonom o zaščiti osebnih podatkov, farmacevtom nalaga dolžnost spoštovati pacientovo zasebnost in jim zagotoviti ustrezne informacije o uporabi zdravil. Vsako vprašanje, ki ne prispeva k pravilni uporabi terapije in se dotika osebne sfere, pomeni kršitev teh pravic.
Nadzor ženske nad lastnim telesom je ključen
Obenem psihologi, piše Zagreb.info, izpostavljajo pomen nadzora nad lastnim telesom. Omejitve pri odločanju, kdaj postati mati, lahko namreč resno vplivajo na duševno zdravje, samozavest in splošno dobrobit ženske. Poleg tega nadzor nad reproduktivnim zdravjem omogoča uresničevanje izobraževalnih in poklicnih ciljev, kar je neposredno povezano z ekonomskim statusom in zadovoljstvom v življenju.
Vprašanje pravice ženske, da sama odloča o svojem zdravju in življenjskih odločitvah, ne bi smelo biti predmet javne razprave. Vsakršen poskus vsiljevanja mnenja, pa naj bo to v obliki neprimernih vprašanj v lekarni, lahko resno ogrozi njen občutek varnosti in zasebnosti. V sodobni družbi, ki stremi k inkluzivnosti in enakopravnosti, bi morale biti tovrstne situacije del preteklosti.
Vendar pa nedavne situacije na Hrvaškem kažejo drugačno realnost. V javnosti je odmeval primer Mirele Čavajda, nosečnice s hudo prizadetim zarodkom, ki so ji na Hrvaškem v številnih bolnišnicah zaradi ugovora vesti zavrnili opravljanje splava, zaradi česar je morala pomoč iskati celo v Sloveniji.
Ugovor vesti
A tudi v Sloveniji na takšne situacije nismo povsem imuni. V Lendavi farmacevtka zaradi ugovora vesti občanki ni želela izdati kontracepcijskih tablet. Podobno kot lekarnarka, ki je na Hrvaškem drezala v zasebnost stranke, se niti ta ni pozanimala, ali jih oseba jemlje zaradi kakšnih hormonskih motenj, denimo policističnih jajčnikov.
Primer je bil tako odmeven, da so poslanci državnega zbora sprejeli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki je v veljavo stopil novembra in ki farmacevtskim delavcem v lekarnah končno onemogoča uveljavljanje ugovora vesti.
